Rezultati projekta »Integralni turistični produkt zeliščarske dediščine«, ki ga je podprla tudi Občina Miren - Kostanjevica, bodo imeli dolgoročne pozitivne učinke tudi za vse uporabnike in ljubitelje zelišč.

Zeliščarstvo spremeniti v razvojno priložnost

Zanimanje in povpraševanje po zeliščnih izdelkih in vsebinah narašča, naravna in kulturna dediščina zeliščarstva pa je precej pestra in bogata, a ne dovolj izkoriščena. LAS V objemu sonca, ki deluje na področju razvoja podeželja in manjših urbanih središč, se je povezal s petimi lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) v Sloveniji in bil nosilec dobri dveh leti trajajočega projekta, ki ga je sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Črtomir Špacapan, direktor RRA severne Primorske Nova Gorica, je dejal, da so s projektom želeli neizkoriščene potenciale biotske raznovrstnosti in tradicionalnih znanj zeliščarstva spremeniti v razvojno priložnost in doseči podjetniški preboj. S tem pa tudi ozaveščati prebivalstvo in obiskovalce o pomenu odgovornega upravljanja z naravno in kulturno dediščino.

Nova spletna stran za zeliščarje

Za promocij, povezovanje in sodelovanje zeliščarjev iz lokalnega okolja in drugih predelov Slovenije je bila na spletni strani www.herbalslovenia.si vzpostavljena mreža zeliščarjev, ki sicer nimajo krovne organizacije. Prek inovativnega komunikacijskega orodja (e-herbarij) so na spletnem portalu dostopne novice o izbranih zeliščih, ponudnikih, dogodkih in izobraževanjih.

Med izvajanjem projekta se je porodila pobuda, da bi spletni e-herbarij nadgradili s spletno semensko banko, kar pa ostaja izziv in izhodišče za nove projekte. Kot koristen promocijski material se je izkazal video posnetek, kjer je prikazana vzgoja in predelava zelišč tudi kot poslovna priložnost na območju LAS V objemu sonca.

Semenska banka avtohtonih poljščin

Pri izvajanju strokovnih aktivnosti sta sodelovala Biotehniška šola iz Šempetra pri Gorici in Zavod GOST na Planoti z Zeliščnim centrom Grgarske Ravne, kjer so se zvrstila izobraževanja in delavnice o spoznanju zdravilnih zelišč, oblikovanju in trženju izdelkov. Dijaki so skupaj z mentorji vzpostavili semensko banko zelišč in avtohtonih, tradicionalnih sort nekaterih poljščin. Na šoli so še posebej ponosni na shranjena semena stoletne čebule in ognjiča, organizirali pa so tudi kulinarične delavnice, na katerih so gospodinje pripravljale dobrote iz zelišč.

Zeliščna tržnica

Projekt se je sklenil konec septembra z zeliščno tržnico na šempetrskem trgu, kjer so med drugim dijaki Biotehniške šole predstavljali vzgojo zeliščnih sadik in pridobljena znanja pri načrtovanju zeliščnega vrta ter kombinacije zelišč in dišavnic pri zasaditvah. Dišalo pa je tudi po zeliščnih žlikrofih, ki so jih pripravile članice Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica skupaj z Zavodom GOST na Planoti.

Da je med mladimi vzklila nova ljubezen do dela na vrtu in zelišč, je razbrati iz besed dijakinje: »Iz pegastega badlja smo naredili olje in cvetlični med, izdelali pa smo tudi balzam za ustnice iz timijana. Bilo je zelo lepo in zanimivo, predvsem z vidika odkrivanja znanj, ki so jih poznale že naše none. Nekoč so ljudje več časa prebili v stiku z zemljo. Zelo dobro so poznali pomen ohranjanja semen, ki so jih lahko naslednjo leto spet posejali.«

Kristina Furlan

Foto: Arhiv Zavoda GOST in Fundacije BiT Planota

i