Odgovornost je ključnega pomena, tudi za otroke. Ta naj se razvija z njimi in se povečuje z njihovo starostjo. Stik z živalmi je za otroke izrednega pomena. Otroci, ki odraščajo z živalmi, ali imajo reden stik z njimi, imajo več sočutja do sočloveka in okolice. Stik z živaljo poveča komunikacijsko sposobnost, spodbuja občutek odgovornosti, sposobnost reševanja težav in pripomore k dobremu počutju. Živali imajo torej na človeka terapevtski učinek. Na otroke delujejo sproščujoče, jih pomirijo, tudi razigrajo, otroci pa imajo ob njih občutek odgovornosti ter skrbi. Odnos do živali se zrcali tudi v odnosih do ljudi.

Skrb za male živali, kot je paličnjak ni zahtevno. Kljub temu pa je odlična priložnost za učenje naravoslovja, odgovornosti in lepega odnosa do živih bitij.

V mesecu marcu smo v skupini Metulji prebrali pravljico »Kdo je napravil Vidku srajčico«. Otrokom je bila pravljica zelo všeč, saj je mali Videk imel rad živali ter jim pomagal. Skupaj smo se dogovorili, da bomo tudi mi imeli v vrtcu žival, za katero bomo lahko skrbeli. Deček iz skupine je predlagal paličnjake.

Najprej smo spoznavali značilnosti paličnjakov - njihov življenjski prostor, kaj jedo, kako je potrebno skrbeti zanje.  Pomagali smo si s knjigami in internetom. Izdelali smo plakat, ki smo ga nalepili v igralnici.

Paličnjakom smo najprej pripravili prostor za bivanje v stekleni posodi. Na dno smo nasuli zemljo, v kozarec pa postavili nekaj robide. Naslednji dan smo dobili 5 paličnjakov. Najprej smo si jih ogledali, nato pa jih spustili v posodo – terarij.

Vsak dan opazujemo paličnjake, jih primemo v roke, jih spustimo na tla, omaro. Otroci so opazili, da niso vsi enako veliki. En izmed paličnjakov se je levil - slekel svojo kožo. Suho kožo smo opazovali ter potipali. Prav tako so otroci  opazili, da včasih paličnjak zaviha navzgor svoj zadnji del telesa in opozorili druge otroke, da mu verjetno ni všeč hrup okoli njega. Otroci so nad paličnjaki zelo navdušeni. Vsak dan se spomnijo na njih in jih želijo opazovati v svojih rokah. Nekateri otroci so bili na začetku zadržani, vendar so jih postopoma sprejeli v svoje roke.

Dogovorili smo se, da  robido (hrano za paličnjake) prinese, enkrat na teden, eden od otrok ali pa jo skupaj naberemo na sprehodu. Vsakodnevno pa terarij večkrat poškropimo z vodo, saj imajo paličnjaki radi vlažno okolje.

Otroci so spoznali, da je paličnjak nežna žival. Sam nam zleze na roko in ko hodi po naših rokah, nas malo požgečka. Otroci pri tem uživajo in se urijo v nežnosti, potrpežljivosti, opazovanju, skrbi za druge in v spoštljivem odnosu do živih bitij. Res odlična priložnost.

 Zapisala: Mary Ottilia Mrhar