Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) v soboto izpelal še zadnjo akcijo obnove pogorelega gozda na Krasu to pomlad. Z akcijami nadaljujemo spet jeseni, ko bodo razmere za to primernejše.

Na zbirnem mestu v Mirenskih borih se je zbralo okrog 500 prostovoljcev, čebelarjev in Hoferjevih sodelavcev, ki so z vedri in orodjem čakali na navodila strokovnjakov Zavoda za gozdove Slovenije. Uvodoma jih je pozdravil predsednik ČZS Boštjan Noč in izpostavil, da se čebelarji dobro zavedajo, kako pomemben je gozd za čebele, zato so se tudi odločili, da v okviru projekta Dan sajenja medovitih rastlin letos pomagajo pri obnovi gozdov po požaru na Krasu. Za sodelovanje se je zbranim zahvalil tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, ki je še enkrat poudaril, da je obnova gozda tek na dolge proge, saj se s tovrstnimi deli želi prehiteti razrast robidovja in tujerodnih invazivnih vrst ter naravi vrniti reprodukcijski material, ki ga je požar uničil. Besedo dobrodošlice sta vsem namenila tudi župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar in direktorica zavoda Turizem Miren - Kostanjevica mag. Ariana B. Suhadolnik, ki sta poudarila, da cenijo pomoč, ki jo prostovoljci iz vse Slovenije namenjajo za pomoč Krasu in vse povabila, naj si pridejo večkrat ogledat, kako bodo posejana semena ozelenila požgano pokrajino in vrnila življenje na ta del Krasa.

Prostovoljci so posejali 136 kilogramov semena trokrpega in topokrpega javorja, lipe in lipovca ter maklena na približno 17 hektarjih pogorelega gozda. To je bila še zadnja spomladanska akcija, s katero se je ob pomoči prostovoljcev in gozdarjev ZGS pomogalo pri obnovi gozda z drevesnimi vrstami, ki imajo največ možnosti, da vzniknejo na tem območju, in bodo nekoč predstavljale tudi pašo za čebele. Nove akcije obnove pogorelega gozda bodo spet jeseni, ko bodo razmere za uspeh sajenja ugodnejše, saj sadike potrebujejo čas, da se prilagodijo na novo okolje in razvijejo ustrezno zaščito pred poletno vročino in sušo.