Druga sobota v maju je v Mirnu potekala v znamenju praznovanja 60 letnice delovanja enega najbolj dolgoživih zborov na goriškem – Moškega pevskega zbora Anton Klančič. Pevci so organizirali zelo dobro obiskan slavnostni koncert, ki je pokazal, da se da tudi z malo sredstvi a veliko entuziazma pripraviti odmevno prireditev in združiti več generacij pevcev in poslušalcev pod isto streho.

Uvod koncerta je pripadel otrokom iz Osnovne šole Miren pod vodstvom dirigentke Minke Markič. Delček tega, kar so otroci zapeli, zelo lepo ponazori rdečo nit letošnjega koncerta:

"Pravijo ti, da ne moreš

in da se ne da

skočiti čez reko,

kjer ni mosta zidanega,

da je itak vse brez veze

in le "Kdo si ti,

kaj pa moreš? Takle mamo!"

in podobne stvari.

Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, vse se dá!"

(izsek iz pesmi Vse se da – Vlado Kreslin).

Za otroki so na oder prišli seniorji in skupaj s trenutnim sestavom zbora zapeli tri zimzelene zborovske skladbe. S svojo prikupno energijo in žarom so še enkrat več pokazali kaj vse se da, če se le hoče oziroma, kako plodno je lahko medgeneracijsko sožitje, če temelji v medsebojnem obojestranskem spoštovanju in pozitivnem odnosu.

Trenutni sestav pevcev je nadaljeval v klasičnem zborovskem duhu in pod vodstvom sedanjega dirigenta Mateja Petejana »acapella« zapel nekaj pesmi, ki so zaznamovale repertoar zbora v zadnjih šestih desetletjih.

Nedvomno so klasične zborovske pesmi navdušile poslušalce starejših generacij, medtem ko so mlajši poslušalci prišli na svoj račun bolj v drugi polovici koncerta - sestavljenega iz novejših popularnih skladb. Po odzivu sodeč je izstopala Pravljica o mavričnih ljudeh, ki jo je čutno in doživeto odpel solist Rene Fajt. V nadaljevanju sta se zboru na odru pridružila še Rok Škarabot na tolkalih in Filip Petejan na bobnih. V tem sestavu je zbor zapel še nekaj popularnih skladb, ki so zaznamovale domače glasbene lestvice v zadnjih desetletjih. Čutiti je bilo, da mlajša publika zelo uživa v novem, sproščenem repertoarju zbora, ki se je zaključil z Ivančićevo Črto. Tomaž Batistič je pogumno stopil v čevlje tega izjemnega pevca in s svojo energično interpretacijo dokončno dvignil dvorano »na noge«. Rok Škarabot je ob tem izvedel izjemen solistični vložek in pokazal zakaj še danes velja za enega najboljših tolkalistov v širši okolici.

Sledil je trenutek zaradi katerega je mnogo obiskovalcev, ki se sicer ne udeležujejo zborovskih prireditev, sploh prišlo na koncert. Na oder sta stopila Goga in Žare iz skupine Zmelkoow in takoj po prvih taktih pesmi Yo požela bučen aplavz. Z Batmanom, so dodobra razvneli otroke v publiki, ki so od tistega trenutka naprej vneto in glasno spodbujali nastopajoče ter zraven še sami razposajeno prepevali. S to pesmijo se je vzpostavil »stik generacij«. Mladi so spoznali, da je lahko tudi zborovsko petje zabavno, moderno in kot tako privlačno.

Skladbi Kaj nam fali in Kljub ljudmi z resnimi težavami, sta se simbolično povezali z začetno pesmijo koncerta Vse se da in osrednjo mislijo, ki zbor preveva že zadnjih šest desetletij delovanja – lepo nam je, zmoremo in gremo naprej.

Koncert se je zaključil s pesmima Ke mona in Bit (Smisel življenja). Pri zadnji so se nastopajočim na odru pridružili otroci iz zbora OŠ Miren.

In če povzamemo besedilo obeh pesmi lahko zaključimo: »ne rabimo kupov denarja in pametnejšega telefona«, ker je »smisel življenja jahanje oblakov, slalom v ravnini z zarjavelimi kolesi«, »smisel življenja« je v »prijateljih, dozi norosti, gibanju in smehu«. Vse to ponazarja in živi Moški pevski zbor Anton Klančič že 60 let.