Banka Slovenije vsako leto razpiše javni anonimni natečaj za oblikovanje zbirateljskih in spominskih kovancev ob posebnih priložnostih. V lanskem letu je bil razpisan natečaj ob 300. obletnici Škofjeloškega pasijona, ki je prvo ohranjeno besedilo slovenske igre avtorja patra Romualda (Lovrenc Marušič) in tudi eden največjih dosežkov slovenskega slovstva v dobi baroka.

Do konca natečaja Banke Slovenije je prispelo 17 likovnih rešitev, komisija za izdajo priložnostnih kovancev pa je na podlagi pisne ocene strokovne žirije sprejela odločitev, da vladi predlaga, da se za izvedbeni projekt izbere likovna rešitev, ki jo je oblikoval Matej Štanta, arhitekt in oblikovalec iz Orehovelj.

Pri oblikovanju zbirateljskih kovancev so bili uporabljeni elementi, ki so simbolno in konkretno povezani z zgoraj omenjenim delom. Kristusovo trpljenje je simbolno zajeto v obliki trnove krone, ki se v povezavi s križem uporablja kot prepoznavni znak Škofjeloškega pasijona. Na zadnji strani je vkovan tudi podpis iz rokopisa patra Romualda.

»Stičišče premic, ki ponazarja omenjeni križ, predstavlja center dogajanja, to so ulice Škofje Loke. Okoli križa na sprednji strani tri lomljene črte ne predstavljajo le avditorija, temveč tudi trnovo krono. Vsako izmed oglišč krone predstavlja eno izmed slik Škofjeloškega pasijona: 13 slik – 13 oglišč,« pojasnjuje avtor ideje Matej Štanta, arhitekt iz Orehovelj, ki deluje v lokalnem okolju.

Matej se ukvarja predvsem z arhitekturnim projektiranjem, notranjim in grafičnim oblikovanjem. Zavzema se za urejen in skladen prostor, saj, kot pravi, lahko z majhnimi intervencijami veliko doprinesemo k prostoru. Je tudi član izvršnega odbora Društva primorskih arhitektov.

Že od malih nog posveča posebno pozornost starim kovancem, saj nosijo zgodovinsko sporočilo in ohranjajo tradicijo, zato odločitev o sodelovanju pri natečajih Banke Slovenije niti ni bila težka. Natečajev se udeležuje že nekaj let. Med njimi sta bila nagrajena dva predloga kovanca, in sicer predlog za kovanec ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne in oblikovalska rešitev ob stoti obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini, za katera je zasedel 3. in 2. mesto.

Matej je v preteklosti sodeloval tudi na drugih natečajih, med drugim na natečaju za oblikovanje grba in zastave KS Miren, na katerem je zasedel 3. mesto. »Takrat sem zaključeval študij arhitekture, zato mi je bilo tovrstno oblikovanje novo in sem šele začel iskati svoj način oblikovanja in brusiti svoj talent,« zaključi Matej, ki je svojo nadarjenost in smisel za ustrezne oblikovalske rešitve v tem času dokazal v številnih projektih, obenem pa ohranil visoko raven samokritičnosti. Zmaga na natečaju za oblikovanje podobe spominskega kovanca Banke Slovenije ob 300-letnici Škofjeloškega pasijona je za Mateja potrditev dobrega dela in predstavlja ustvarjalno spodbudo za premagovanje prihajajočih izzivov v oblikovanju ter arhitekturi.

Besedilo in fotografija: Leja Furlan