Logo MojaObčina.si

Miren-Kostanjevica

JUTRI
21°C
12°C
SOB.
21°C
13°C
Deli
2558

Omizje: "Kako učinkovito odpraviti posledice požara na turistično občutljivem območju"

21. avgusta je Cerje prizadel požar. V treh dneh neumornega boja slovenskih in italijanskih gasilcev z ognjem in vetrom je pogorelo blizu sto hektarov borovega gozda in listavcev. Požar je uničil tudi del Nature 2000 in za dlje časa zaznamoval osrednjo turistično zanimivost destinacije Miren Kras, Park miru in Poti miru na Krasu. Z namenom poiskati priložnosti za hitrejšo sanacijo in v prihodnje bolj učinkovito preprečevanje požarov, se je 19. 9. 2019 v konferenčni dvorani Pomnika miru odvilo omizje »Kako učinkovito odpraviti posledice požara na turistično občutljivem področju«.

Župan občine Mauricij Humar je v uvodnem pozdravu poudaril, da je že odlična udeležba na omizju  prvi korak v smeri hitrejše sanacije prizadetega področja. »Združevanje in povezovanje ljudje od blizu in daleč z namenom, da pripomorejo k odpravi posledic požara je tudi glavno vodilo pobude »Drevo za Cerje«, ki bo ugledala luč na današnjem dogodku. Gre za cilj, da smo povezani, saj le skupaj zmoremo več. Zato že danes vabljeni, da prihajate v prihodnje na Cerje gledat, kako raste vaše drevo.«

Mag. Ariana B. Suhadolnik, v.d. direktorica Turizma Miren Kostanjevica je izpostavila vlogo  prizadetega področja v ponudbi destinacije Miren Kras in pomen hitre in ustrezne sanacije, ki bo v pravi meri valorizirala bogato naravno in kulturno zapuščino, za nadaljnji trajnostni razvoj turizma.

 

Ocena posledic požara s strani strokovnih institucij

Na omizju, ki ga  je vodila Marjana Grčman, so sodelovali predstavniki strokovnih institucij  ter predstavniki ministerstev: mag. Robert Režonja, Generalni direktor Direktorata za KGP; dr. Robert Drobnič, generalni komisar EXPO 2020; Mauricij Humar, župan Občine Miren – Kostanjevica; Klavdij Bajc, vodja Zavoda za varstvo narave NG; Boštjan Košiček, vodja Zavoda za gozdove NG; Andreja Ščukovt iz Zavoda za varovanje kulturne dediščine NG; Simon Vendramin, vodja gasilske enote NG; Nataša Hočevar iz  Slovenske turistične organizacije; Maša Klavora, direktorica Fundacije poti miru; Suzana Černe v vlogi koordinatorke srečanje UNESCO šol na Cerju; Danilo Antoni iz Partnerstva kraške suhozidne gradnje in Jože Vončina iz Kmetijsko gozdarskega zavoda NG.

V kratkih prispevkih so bili najprej predstavljeni postopki gašenja požara in ocena škode, v nadaljevanju pa okvirni načrt sanacije,  priložnosti sodelovanja med deležniki  in pomoč državnih institucij. 

Avtohtone sadike in kraški suhugradni zid

V moderiranem pogovoru, ki je sledil, so člani omizja nanizali ideje in namige za vzpostavitev čim bolj avtentične podobe Krasa po požaru, s sajenjem avtohtonih sadik dreves in premišljeno uporabo kraških suhogradnih zidov, ki so v preteklosti zelo dobro odigravali vlogo varovanja pred požari oziroma njihovo širitvijo.  

Dr. Drobnič je v pozdravnem nagovoru podprl trajnostni razvoj občine ter pohvalil župana in občinski svet, za  pripravo Odloka, ki bo prepovedal uporabo okolju škodljive plastike na vseh javnih prireditvah: »Tovrstne aktivnosti so izrednega pomena za trajnostno delovanje, tako z vidika narave kot turizma«. Izpostavil je, da trenutno ni odprtih razpisov, ki bi zagotavljali sredstva za direktno obnovo prizadetega območja Cerja, sta pa tik pred objavo dva nova za področje turizma, v okviru katerih se lahko iščejo rešitve.

Mag. Režonja je poudaril pomen sonaravnega gospodarjenja: »Ohranjanje  naravne strukture gozda, vendar s pozornostjo kaj v gozd sodi in kaj ne. Kaj je avtohtono in bo ohranilo podobo področja«. Kot posledica požara se namreč lahko kasneje zasadijo druga invazivna drevesa in izpodrinejo avtohtona.

In prav to se je na Cerju v preteklosti zgodilo. Povsem sta izumrla hrast in javor. Na direktoratu že pripravljajo sanacijski načrt in del zagotovljenih sredstev, razmišljajo tudi o ukrepih za povečano varstvo, ki vključujejo tudi suhogradne zidove. Ti  so po Krasu zelo razširjen pojav, hkrati pa tudi odlična obramba.

»Obnova je veliko preprostejša, kot pa sama gradnja novih zidov. Za to je potreben dolgotrajen načrt,« je izpostavil Danilo Antoni.

Nataša Hočevar je opozorila na pomen lepote naravnega okolja, na katerem gradimo obljubo do naših gostov in posebej izpostavila dragocenost slehernega drevesa za naše bivanje in sobivanje na tem planetu.

Predstavitev kampanje Drevo za Cerje

Po zaključku omizja je Suhadolnikova predstavila vseslovensko kampanjo »Drevo za Cerje«, ki je nastala v sodelovanju s partnerji Fundacija Vrabček upanja, podjetjem Frontlab in agencijo Nea Culpa, ob podpori Slovenske turistične organizacije, Drevesnice Štivan in Društva Tigr. Strokovno pomoč pri izbiri avtohtonih sadik, ki so del kampanje je zagotovil Zavod za gozdove Slovenije.   

Drevo za Cerje  vabi posameznike in podjetja, da preko spletne platforme  www.drevozacerje.si  izvedejo nakup avtohtonih dreves, črnega bora, javorja ali hrasta ali darujejo sredstva za izvedbo zemeljskih del in postavitev kraških suhogradnih zidov.

Drevored hvaležnosti

Simbolična gesta nakupa bo v resnici velik  prispevek k ozelenitvi v požaru poškodovanega  območja. S prispevki bo na poti do Pomnika miru na Cerju posajen Drevored hvaležnosti, zavarovan z suhogradnimi zidovi, v katerem  bo vsak donator za vedno zapisan s svojim prispevkom. Vsako drevo bo po vzpostavitvi nove podobe Parka miru pripovedovalo zgodbo združenih moči ljudi, ki nam je mar.

Župan je srečanje zaključil z  mislijo: »Vsak pravi Slovenec mora imeti otroke, se povzpeti vsaj enkrat na Triglav ter posaditi drevo.«

»Drevored hvaležnosti bo zahvala naravi za vse, kar nam nudi in tudi vsem donatorjem, ki bodo pomagali ponovno ozeleniti Cerje.  Vabljeni, da ste med njimi tudi vi,« je ob koncu vse prisotne pozvala v.d. direktorice Turizem Miren – Kostanjevica, mag. Ariana B. Suhadolnik.


ZAKLJUČNA MISEL
Zamislite si bukev, staro 100 let, visoko 120 metrov, s krošnjo premera 12 metrov. Takšna je povprečna zdrava bukev v naših gozdovih. S svojo senco pokriva 120 m2, površina njenih 600.000 listov pa znaša 1200 m2. Zračni kanali v tkivu listja, skozi katere pa se izmenjujejo plini, imajo površino skoraj 15.000 m2, kar je  dvakrat več od površine nogometnega igrišča. Tekom sončnega dne to drevo obdela 9.400 litrov  oziroma 18 kg ogljikovega dioksida. Vsebina co2 v zraku znaša 0,03 % kar pomeni da skozi listje dnevno preteče okoli 36.000 m3 zraka. Pri tem se iz zraka izloči skoraj ves lebdeči prah, bakterije, glivične spore in škodljive kemikalije. Istočasno se suh zrak navlaži, saj skozi to drevo proizvede tudi koristni odpad, to je kisik, in sicer okrog 12 kg na dan, kar je dovolj za dnevne potrebe 10 ljudi. Zamislite si koliko kisika proizvede v enem letu, ali v 100 letih. poleg vsega tega to drevo v enem dnevu proizvede tudi 12 kg sladkorja, ki ga potrebuje za proizvodnjo lastnih organskih materialov. Del sladkorja porabi za moč in življenje, ostanek pa pretvori v novo lesno maso. Ko to drevo posekajo zaradi nove ceste ali pločnika, zaradi garaže ali parkirišča, ali po želji nekoga, ki ga moti senca, bi ga bilo potrebno nadomestiti z 2000 novimi mladimi stebli. Ta mlada stebelca bi lahko komajda vrnila vse pozitive učinke, ki so izginili, dodati pa je potrebno še desetletja čakanja.



Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi