Gospa Hedvika nam je razložila delo žena, ki so vstajale sredi noči, da so napekle kruha, ki so ga potem v planerjih odnašale v Trst, kjer so jih Tržačani z veseljem sprejeli in kupili vse kar je bilo na planerjih. Njihov kruh je bil najboljši vendar je bilo to zelo težko delo, ki so ga opravljale dan za dnem. V tem prostoru je zbranih tudi veliko primerkov posode in pripomočkov iz tistega časa. Gospa Lojska pa nam je razložila izdelavo narodne noše, saj so bile Škedenjke zelo lepo oblečene in so veliko dali na dosledno izdelavo po vnaprej določenih vzorcih.

Poslovili smo se in se odpeljali do Rižarne. Sprejel nas je čuden prostor z visoko obzidanimi stenami. Prvotno se je prostor rižarne raztezal vse do morja, sedaj pa je omejen na sam centralni del v katerem je bil tudi krematorij, katerega so Nemci pred umikom razstrelili. Rižarna je služila zbiranju Judov, katere so kasneje deportirali v druga taborišča. Hiša je bila brez oken samo žična mreža. Po propadu fašizma v Italiji so se tukaj izživljali Nemški skrajneži nad jetniki. V Rižarni je končalo svoje življenje tudi precejšnje število ljudi iz Kraškega zaledja. Čeprav so prostori sedaj prazni iz njih veje strah in trepet.

Naš naslednji cilj je bil hotel Delfin v Izoli. Prijazno so nas sprejeli in nas popeljali v sejno sobo,takoj za muziko kot smo bili dogovorjeni. Sedaj so bili naši želodčki že kar prazni in večerja (tokrat smo si izbrali bolj morski meni) in večerja nam je dobro teknila. Preostali večer smo posvetili klepetu med udeleženci, kar nekaj pa je tudi takih, ki se v ritmu glasbe lepo zavrtijo. Ob 11,30 so nam postregli z ohlajenim šampanjcem in nazdravili smo si Novemu letu 2019 na čast.

Preživeli smo lep popoldan in večer, ki nam bo ostal še dolgo v spominu.

Zapisala: Nives Urdih