Po poletnem času dopustov smo v našem društvu ponovno začeli z aktivnostmi. Med drugim smo se odločili za organizacijo jesenskega izleta. Po temeljitih pripravah smo se odločili za izlet na avstrijsko Koroško.

Na izlet smo se odpravili v lepem, sončnem jutru v torek, 26. septembra. Pot nas je vodila mimo Ljubljane, kjer se nam je pridružil naš vodič, skozi karavanški predor do Vrbe (Velden) na Koroškem, kjer smo naredili prvi daljši postanek. Ustavili smo se ob Vrbskem jezeru, ki je s svojo dolžino 20 km, drugo največje jezero v Avstriji. Celotna obala jezera je tako kot večina avstrijskih jezer izjemno turistično razvita in urejena.  Spotoma nam je vodič postregel z nekaterimi podatki o turizmu v Avstriji, ki so zares impresivni.

Po postanku v Vrbi smo se odpravili proti kraju s slovenskim imenom Otok (Maria Woerth), ki je pomemben člen v naši zgodovini . Tu stoji namreč cerkev sv.  Primoža in sv. Felicijana. Postavljena je bila v 8. stoletju na takrat strnjenem slovenskem ozemlju. Služila je namreč za pokristjanjevanje karantanskih Slovencev. Do leta 1770 je bil kraj v resnici otok, takrat pa so zgradili iztok iz jezera, s čimer se je jezerska gladina znižala, da je otok postal povezan s kopnim.

Naša naslednja postaja je bilo Gosposvetsko polje, kjer je stal v bližini Krnski grad, sedež kneževine Karantanije. Na Gosposvetskem polju stoji cerkev Marijinega vnebovzetja (Maria Saal), tudi pomembna za našo zgodovino. V njej je bil namreč sedež škofije, služila pa je misijonarskemu delovanju med karantanskimi Slovenci. Ustavili smo se tudi ob vojvodskem prestolu, ki stoji na Gosposvetskem polju.

Pot nas je vodila naprej v Celovec, glavno mesto dežele Koroške. Ogledali smo si staro mestno središče s trgom, na katerem stoji zmajska fontana. Po legendi je je tukaj živel zmaj, ki je ugrabljal ljudi. Skupina vitezov se je zato zbrala in ga ubila. Na fontani je prikazan zmaj, ki bruha vodo ter Herkul, ki z buzdovanom ubija zmaja.  Zmaj je tudi simbol mesta Celovec.  Zraven je tudi velik kip Marije Terezije,  avstroogrske cesarice iz 18. stoletja. Kot zanimivost naj povem, da je v Celovcu nekaj let bival tudi France Prešeren. Tukaj je tudi opravil svoj odvetniški strokovni izpit.

Sprehodili smo se mimo deželnega parlamenta v katerem je postavljen znameniti knežji kamen, simbol prvotne slovenske državnosti.

Zanimiva je tudi predstavitev vseh partnerskih mest Celovca. Med tlakovci so namreč grbi teh mest, med njimi tudi grba Gorice in Nove Gorice.

S postankom za osvežitev, se je zaključil naš izlet. Domov smo se odpravili mimo Borovelj in preko Ljubelja do Tržiča. kjer smo se ustavili na poznem kosilu ali zgodnji večerji. Tudi v Tržiču stoji zmajeva silhueta.

Čakala nas je samo še pot domov, kamor smo prispeli v večernih urah. Ob tej priliki bi se rad vsem udeležencem zahvalil za prijetno in veselo vzdušje na izletu ter še posebej vodiču, ki nam je povedal marsikaj o naši zgodovini in tudi vzdrževal veselo razpoloženje med nami. Zato, hvala vsem in nasvidenje na naslednjem izletu.