Igralni polji sta bili pripravljeni za dva tekmovalca, oddaljenost od jajca pa prilagojena za moške, ženske in otroke. Vsak tekmovalec je dobil 4 kovance in cikanje se je lahko začelo.

Prijavilo se je okrog dvajset tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v pare. Udeležba je bila precej pisana. Poleg domačinov iz Mirna in širše okolice so se cikanja udeležili tudi tekmovalci iz Gorenjske in Dolenjske, ki so poskušali odnesti zmago, v teh koncih tako prepoznavne velikonočne tradicije, v drugi konec Slovenije.

Po treh uradnih krogih cikanja je zmaga vseeno ostala na Primorskem, prav tako tudi drugo in tretje mesto, ki so si ju razdelili štirje pogumni domačini. Tradicija je le tradicija, izkušnje pa tudi, čeprav se ohranjajo le enkrat letno.

Ko je potekalo cikanje jajc, so otroci med trtami po griču iskali skrita čokoladna jajčka. Saj ne da bi želeli uvesti še kakšno novo tradicijo, toda čokolada je za ta male otroke še vedno pravi motivator in izziv, ki vedno vžge.

Na koncu je, kot se za vsako resno tekmovanje spodobi, sledila podelitev nagrad najboljšim, za vse ostale pa čaj in kos potice. Tudi muhasto aprilsko vreme je služilo svojemu namenu, zato smo se na koncu lahko veseli pozdravili v soncu ter odšli vsak na svoj deževen konec Slovenije, z obljubo, da se naslednje leto zopet srečamo.