Pot nas je najprej vodila do Vipavskega Križa, znane vasi, ki spada med najlepše zgodovinske kulturne spomenike v Sloveniji. Vipavski Križ je bil nekoč najmanjše mesto v celotni habsburški monarhiji. Po sprehodu skozi to znamenito vas je sledil voden ogled kapucinskega samostana s samostansko knjižnico, kjer so arhivirana tudi originalna knjižna dela Janeza Svetokriškega. Sprehodili smo se skozi samostanske hodnike. Naš ogled se je zaključil v stari, originalni grajski kleti, ob kozarčku avtohtonega vipavskega vina.

Obogateni s prijetnimivtisismo nadaljevali pot do Vrhpolja. Ogledali smo si cerkev sv. Primoža in Felicijana, znano  predvsem po mozaikih Marka Ivana Rupnika iz leta 2013. S temi mozaiki je Marko Ivan Rupnik oblekel celoten prezbiterij in slavoločno steno. V cerkveni ladji se še nahajajo  Rupnikove slike križevega pota.

Naša pot se je zaključila z vožnjo v Vipavo, v slovenske Benetke, kjer smo si ogledali vinarski muzej v dvorcu Lanthieri, pokopališče z egipčanskima sarkofagoma, odkritima v grobnicah dvorjanov 4. in 5. dinastije ob vznožju Kefrenove piramide v Gizi. V Vipavo ju je leta 1845 pripeljal Anton pl. Lavrin (1789–1869), avstrijski generalni konzul v Egiptu. Ogledali smo si tudi dva glavna izvira reke Vipave, ki se nahajata le nekaj korakov od Glavnega trga v Vipavi, za Lanthierijevim dvorcem.

Po vseh teh zanimivih in prijetnih doživetjih smo si privoščili pozno kosilo na kmečkem turizmu v Črničah. Domov smo prispeli v večernih urah.

Naša Vipavska dolina je res zelo lepa, zato je prav, da smo to njeno lepoto ponovno doživeli.

Tatjana Klančič, predsednica Društva upokojencev Bilje

Foto: Tatjana Klančič