Koncert ob prazniku Svetega Avguština

Baročna komorna skupina Musica nucis je v sredo, 28.8.2019 v cerkvi Svetega Avguština v Orehovljah s koncertom navdušila polno cerkev poslušalcev.

Rdeča nit koncerta so bile najlepše arije iz baročnih oper ter instrumentalna dela skladateljev italijanskega baroka. Zgodovina opere se začenja konec 16. stoletja v Italiji, ko so različni umetniki, po vodilu renesanse, obnavljali antično kulturo. Opera je od 17. stoletja do danes dobila kar največji družbeni pomen, postala pa je tudi zibelka najpomembnejših glasbenih oblik, kot so simfonija, uvertura, arija.

Instrumentalisti Rossana Romagnioli- baročna violina, Doris Kodelja- kljunasta/traverso flavta, Dario Caroli-baročni fagot, Eva Dolinšek- čembalo so za uvod izbrali Vivaldijev koncert. Skladbam A. Vivaldija za komorne zasedbe brez spremljave godalnega ansambla, kakršna sta koncerta za flavto, violino in fagot RV100 in RV 96, zaradi oblikovnih značilnosti pravimo koncerti. Ritornelle, v katerih bi pričakovali orkestrske tuttije igrajo vsi instrumenti skupaj, v solističnih delih pa po navadi prevladuje eno samo glasbilo.

Sopranistka Marjetka Luznik je zapela arijo iz opere »Dido in Enej« ki je Purcellovo najpomembnejše delo, ‘krona njegovega ustvarjanja’, in tudi najpomembnejša angleška opera 17. stoletja. Zgodba je sestavljena po IV. spevu Vergilove Eneide. Arija umirajoče Didone, »When I am laid in Earth« sodi med najlepše in najbolj občutene speve celotne operne literature. Uvaja jo kratek Didonin recitativ, ki oblikovno ni zaključen in neopazno preide v arijo. Tožeči značaj arije je poudarjen z mnogimi zadržki, preko katerih nastajajo disonančne harmonije, in z vzdihovanje ponazarjajočimi sekundnimi postopi navzdol v melodiji instrumentov.

Sledila je sonata za violino solo in basso continuo beneškega skladatelja Daria Castella. Le ta zavzema pomembno mesto v prostoru inštrumentalne glasbe prvih desetletij 17. stoletja. Posvetil se je predvsem sonati za več inštrumentov: povsem inštrumentalni obliki, ki je sestavljena iz več med seboj kontrastnih si stavkov.

Prvi del koncerta se je zaključil z arijo »Menfi, mia Patria«, iz Cavallijeve opere La Statira. Relativno neprekinjena vokalna linija je zgrajena iz padajočih in sinkopiranih sekund, ter sestavljena iz ločenih fraz, ki jih spremljajo instrumenti.

Čembalistka Eva Dolinšek je izvedla Sonato K 115 skladatelja D. Scarlattija. Njegova glasbe je v službi neizčrpnih izraznih možnosti prežeta z vplivom španske ljudske glasbe- flamenca, ki jih je z revolucionarno igralno tehniko- križanje rok, figurativno lomljenje akordov, dolgi skoki, okraski- razširil kot nihče pred njim.

Po Vivaldijevem koncertu v d-molu, RV 96 sta sledili dve ariji iz Händlove opere »Julij Cezar v Egiptu«. Je ena najbolj znanih Händlovih oper. Zgodovinsko ozadje zgodbe so dogodki, opisani v zadnjih poglavjih Cezarjeve knjige- De bello Civili. Kratek Kleopatrin recitativ uvede njeno arijo »Piangero«. V prvi kitici Kleopatra objokuje svojo usodo, v drugi pa se zaklinja da bo mrtva kot duh venomer preganjala tiranskega brata. Prvi in tretji del arije je lamento. Srednji del arije pa je v močnem kontrastu, razgiban poteka v hitrejšem tempu in ima skladno z vsebino nebrzdani izraz. Šesti prizor v zadnjem dejanju opere se zaključi z veselo in virtuozno Kleopatrino arijo »Da tempeste il legno infranto«. Kleopatra primerja svojo usodo z ladjo, ki se po viharjih vrne v domače pristanišče.

V imenu Glasbenega društva Musica nucis se še enkrat zahvaljujemo prekrasni publiki, ki nas je nagradila z bučnimi aplavzi.

Eva Dolinšek, umetniški vodja baročne komorne skupine Musica nucis