V kolikšni meri je Slovenija avtodomarjem prijazna dežela, je med drugim tekla razprava v okviru sejma Alpe Adria, in sodelujoči so se strinjali, da so se v zadnjih letih zgodili veliki premiki v lokalnih skupnostih, ki so postale bolj odprte za popotnike z avtodomi.

Posvet je vodil Drago Bulc, ki je izostavil, da se je vedno treba pogovarjati in najti najboljšo možno rešitev. Glede na izkušnje s sejma v Stuttgartu pa dodal, da je Slovenija vse bolj prepoznavna tudi kot karavaning destinacija, ki jo lahko denimo Bavarci obiščejo samo za vikend.

Vodja projekta in župan Občine Mirna Dušan Skerbiš je povedal, da se je od leta 2014, ko je bila pobuda predstavljena, tudi zaradi Mreže postajališč za avtodome po Sloveniji naredilo veliko premikov, da se je do tega trenutka povezalo 87 občin, ki so lahko vsaka zase zanimive za avtodomarje. Dodal je še, da ga veseli dobro sodelovanje s kampi, Slovensko turistično organizacijo, proizvajalci in drugimi deležniki, s katerimi lahko skupaj poskrbimo, da Slovenijo vse bolj prepoznavajo tako domači kot tuji obiskovalci.

Tjaša Gruenfeld iz podjetja Caravan Center Ljubljana, ki letos obeležuje 30 let dejavnosti, je poudarila, da je MPZA vse bolj prepoznavna tudi v Evropi, kar pomeni, da k nam prihaja vse več gostov, ki glas o svojih izkušnja od ust do ust delijo z drugimi avtodomarji večinoma zvečer, pod tendo. Karavaning je predstavila kot tok, ki prihaja, v Sloveniji pa ga moramo usmeriti na prava mesta z dobro ponudbo, brez ovir.

Rok Vizovišek iz revije Avtodom je uvodoma poudaril, da bi bili brez MPZA SLO še vedno v kameni dobi, dodal je še, da infrastruktura stane in zato uporabniki ne smejo pričakovati, da bi bilo vse zastonj. Spomnil je še na to, da slovenski proizvajalci letno proizvedejo 21 tisoč počitniških vozil oziroma desetino evropske proizvodnje, kar Slovenijo uvršča med ključne igralce na področju kampinga in karavaninga.

Dušan Gostinčar iz podjeta PZA-stebrički, ki je samo lani opremil 14 postajališč za avtodome po Sloveniji, je povedal, da je največja težava na terenu sodelovanje s projektanti, ki večinoma niso avtodomarji in ne poznajo tematike, zato delajo svojo zgodbo, ki ni vedno najboljša za uporabnike, opremljevalci pa na to nimajo vpliva. Dodal je še, da je vedno pomembna izbira lokacije, ki naj bo atraktivna, naj omogoča doživetja.

Župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič je povedal, da je niz različnih dogodkov vplival na odločitev, da ob jezeru vzpostavijo najprej postajališče za avtodome, kasneje še mini kamp. Poudaril je, da so v zadnjih letih več kot tri milijone evrov vložili v investicije na podorčju turizma, saj si želi izjemne naravne danosti tržiti, ne pričakuje pa, da se bo investicija povrnila. Župan Občine Podčetrtek in predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja pa je opozoril na problematiko registarcije tovrstnih gostov in pobiranja turistične takse, ki je prihodek občine – poudaril je, da bodo postajališča za avtodome v lokalnih skupnostih lahko uspešna le, če bodo narejena na pravih mestih in z registracijo, pobrana turistična taksa pa se bo vlagala nazaj v razvoj ponudbe, infrastrukture. S tem se je strinjal tudi Robert Kotnik iz podjetja Robeta Mobil, ki je neke vrste simbioza proizvajalca in ponudnika turističnih storitev, saj 22 let dela v turizmu, od 2012 pa proizvajajo počitniška vozila. Poudaril je, naj se turistična taksa vrne nazaj v okolje, od koder je prišla, da ljudje ob ponovnem obisku dobijo nekaj več. Prepičan je, da povezovanje pripelje do uspešnega posla.

Predsednik Caravaning Cluba Slovenije Marjan Krempl je pohvalil Kočevje in njihovo ponudbo doživetij za avtodomarje, dotaknil pa se je tudi turistične takse, ki je med avtodomarji pogosto predmet debate in tudi on še enkrat ponovil, da je njena višina odvisna od odloka, ki ga sprejme občinski svet v neki občini, hkrati pa meni, da storitev v kampu, hotelu, PZA, ne more imeti enako visoke turistične takse.

V projektu Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji trenutno sodeluje 87 občin-partneric, poleg vodilne Mirne še Ajdovščina, Apače, Bled, Brežice, Cankova, Celje, Cerknica, Cerkvenjak, Divača, Dobrepolje, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Gornji Grad, Grosuplje, Hrpelje-Kozina, Ivančna Gorica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kidričevo, Kočevje, Koper, Kostanjevica na Krki, Kozje, Kranj, Kranjska Gora, Krško, Ljubljana, Ljubno, Ljutomer, Loška dolina, Lovrenc na Pohorju, Lukovica, Maribor, Markovci, Metlika, Miklavž na Dravskem polju, Miren-Kostanjevica, Mokronog-Trebelno, Moravske Toplice, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Odranci, Ormož, Pivka, Polzela, Postojna, Ptuj, Radenci, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Straža, Sv. Trojica v Slovenskih Goricah, Šentilj, Šentjernej, Šentjur, Šentrupert, Škocjan, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šmarješke Toplice, Trebnje, Tržič, Turnišče, Velenje, Velike Lašče, Vitanje, Vransko, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Zreče, Žalec, Železniki, Žiri in Žužemberk.

Posvet sta skupaj z MPZA SLO pripravila še Gospodarsko razstavišče in Društvo turističnih novinarjev Slovenije. Številni poslušalci v dvorani C na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so se vključili v razpravo predvsem s svojim videnjem problematike turistične takse, tudi po uradnem delu pa izmenjali precej misli in idej o tem, da je Slovenija lepa in da veliko za njeno promocijo lahko naredi tudi vsak sam, ko o njenih lepotah pripoveduje tistim, s katerimi se srečuje na svojih poteh.

Petra Kranc Laznik, koordinatorka MPZA SLO