Tudi letos je to bilo tako, le da je tokrat gost dogodka odstopal od ustaljene prakse ustvarjalcev s področij literarne ustvarjalnosti. Za spremembo nam le-ta letos ni prebiral proze ali verzov ali morda celo kaj zapel, a njegova tematika je bila kljub vsemu privlačna, zanimiva in še kako aktualna za domorodne Kraševce – naš gost je namreč bil dr. Miha Kosi, doktor zgodovinskih znanosti. Njegova ožja področja raziskovanja so srednjeveška zgodovina s posebnim poudarkom na zgodovini prometa, urbanih naselij, križarskih vojn in viteških redov.

Domačine iz Temnice, ki so se jim zaradi aktualnosti vsebin tokrat pridružili še številni obiskovalci iz bližnjih in tudi kar precej oddaljenih kotičkov Krasa, so pritegnile zanimive tematike, ki je jim dr. Miha Kosi posveča med svojim delom, predvsem seveda tiste vezane na kraško okolje. Osrednja pozornost je bila usmerjena na knjigo »Spopad za prehode proti Jadranu in nastanek "dežele Kras": vojaška in politična zgodovina Krasa od 12. do 16. stoletja«, katere avtor je dr. Kosi. Ob navedbi izraza »dežela Kras« so obiskovalci dogodka močno zastrigli z ušesi ter z zanimanjem poslušali pričevanje. V njem je avtor razkrival številne zanimive podatke, predvsem iz obdobja srednjega veka pa vse do konca 18. stoletja, ko se je na kraškem, geo-strateško izjemno pomembnem območju Evrope izoblikoval sloj lokalnega plemstva in drugih velmož tedanjega časa, ki so začeli navzven nastopati kot enovita ter državno- upravno mestoma celo deloma samostojna regija. Seveda so vihre časa kmalu razbile te poskuse, oziroma so jih potlačile pod enotno »preprogo« cesarskega hegemonizma. A prepričanje, da to geografsko tako specifično ter skozi zgodovino vseskozi tako gosto naseljeno območje zasluži svojo lastno entiteto, ostaja živo.

Tezam in izhodiščem, ki jih je podal dr. Miha Kosi, so s svojimi, iz dolgoletnih izkušenj bivanja na Krasu izhajajočimi znanji in izkušnjami, pridali svoj prispevek še nekateri izmed prisotnih krajanov. Večer se je zaključil, kot je to prav tako že v navadi in dolgoletna tradicija, s pogostitvijo in druženjem. Obiskovalci pa so odšli na svoje domove bogatejši za mnoga znanja, ki bi jim brez tega pogovora ostala za zmeraj skrita v strokovnih knjigah, ki le redko najdejo pot na knjižne police kraških domov.

Irena Hlede

Foto: Ivo Nanut