Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 21.04.2018

pretežno jasno
Popoldne bo jasno, pihal bo veter južnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 23 do 27 °C.
10°C | 28°C
nedelja, 22.04.2018
9°C | 23°C
ponedeljek, 23.04.2018
10°C | 24°C
torek, 24.04.2018
13°C | 25°C
sreda, 25.04.2018
11°C | 24°C
Opozorila
Sobota, 21.4.2018 ob 13h
Dodatnega opozorila ni.
10°C
28°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

Zvezde in umetnost


KULTURA

| |
27.07.2017      15:09
A A

Zvezde in umetnost



foto Katarina Brešan
foto Katarina Brešan
Deli:

V petek 7. julija se je na Cerju odvijal astronomski večer ob glasbi, ki ga organiziramo mladi iz Kulturnega društva Stanko Vuk, letos že tretje leto zapored in izjemoma v sodelovanju z ZRC SAZU. Na začetku nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, zato smo se preselili v malo konferenčno dvorano v notranjosti pomnika. Po uvodni skladbi, ki jo je izvedla violinistka Sara Gorkič smo lahko poslušali predavanje Andreja Brešana o življenju in delu slovenskega pionirja astronavtike Hermana Potočnika-Noordunga.

Potočnik se je rodil 22. decembra 1892 v Puli v vojaški družini in se tudi sam izšolal za vojaškega častnika. Med prvo svetovno vojno se je izkazal predvsem kot zelo sposoben inženir mostovnih in drugih konstrukciji za železnice. Delal je tudi na Soški fronti in na Krasu. Po vojni je na Dunaju zaključil še višjo inženirsko šolo. Izredno se je zanimal za raketno tehniko in astronavtiko ter se družil ali si dopisoval z vsemi pomembnimi predstavniki iz tega področja. Zaradi posledic vojne in revščine v kateri je živel je kmalu zbolel za tuberkulozo in leta 1929 umrl.

Kljub zgodnji smrti je uspel izdati svoje edino delo z naslovom Problem vožnje po vesolju. Knjiga je postala že ob izdaji zelo pomembna saj so se iz nje učili kasnejši pionirji astronavtike in raketne tehnike, med njimi sam Werner von Braun, ki je kasneje človeka popeljal na Luno.

Najbolj znamenit Potočnikov načrt, ki ga zasledimo v knjigi in ga je sam zasnoval, je vesoljsko bivalno kolo v sklopu vesoljske postaje, ki jo je načrtoval v orbiti okrog Zemlje. Kolo bi s svojim vrtenjem proizvajalo umetno gravitacijo v breztežnostnem prostoru. Pri dolgem bivanju v vesolju je namreč pomembno, da imajo astronavti dobro nadomestilo za zemeljsko gravitacijo, da se jim kosti in mišice ne bi začele krčiti. Potočnikove postaje niso nikoli zgradili, njegov načrt pa je navdihnil mnoge znanstvenofantastične filme, od Kubrikove Odiseje 2001 iz leta 1969, do najnovejšega Nolanovega filma Interstellar.

Potočnik v svoji knjigi opisuje še mnoge druge zamisli kot na primer rakete s krili, ki bi hitro premagovale velike razdalje na Zemlji ali letele v vesolje. Prvim danes pravimo reaktivna letala, drugim pa vesoljski raketoplan. Razmišljal je tudi kako izdelati teleskop. ki bi se nahajal v vesolju, saj ima ta položaj mnogo prednosti pred tistimi na Zemlji. Na koncu se je še ustavil pri danes najbolj ambicioznem človekovem projektu: potovanju k drugim zvezdam in njihovim planetom.

Herman Potočnik ni bil navdih samo za pionirje astronavtike, ampak tudi za umetnost in kulturo. Zato smo letos povabili igralca in gledališkega režiserja Dragana Živadinova, ki Potočnikove ideje povezuje z umetnostjo. Po glasbenem premoru dueta violinistke Sare Gorkič in kitarista Jureta Maliča, je Živadinov s svojim performativnim nastopom razgibal večer. Iz tesne dvorane nas je popeljal na teraso spomenika, pod večerno nebo, ki je postajalo vse bolj jasno. V njegovem značilnem slogu, lahko ga opišemo kot preplet predavanja, teatra in umetniškega performansa, nam je predstavil svoje delo, ki povezuje umetnost in znanost ter jemlje navdih pri Hermanu Potočniku. Skupaj z likovno umetnico Dunjo Zupančič je osnoval gledališko predstavo Noordung, ki traja 50 let in ima po eno samo ponovitev vsakih 10 let. Prvič so jo izvedli leta 1995 zadnjič pa jo bodo odigrali leta 2045. V njej nastopa 7 igralk in 7 igralcev; če bo v tem času kateri izmed teh umrl, ga bo zamenjal daljinsko voden znak. Igralke bo na odru nadomestila melodija, igralce pa ritem. Leta 2045 bo v scenskem prostoru le še 14 znakov, ostal bo skupek melodije in ritma, torej glasba. Za vsakega igralca bodo po njegovi smrti izdelali satelit, ki bo nosil vse informacije o tem človeku in vseh 14 bo nato postavljenih v geostacionarno orbito okrog Zemlje. Prvo preminulo igralko Mileno Grm je nadomestil umbot, njen umetniški satelit, ki si ga je sama izbrala, njegovo delovanje pa bodo preizkusili na Mednarodni vesoljski postaji.

Živadinov je za svoje projekte tudi opravil in dokončal usposabljanje za kozmonavta v Zvezdnem mestu v Kazahstanu. Veliko časa je treniral na letalu, ki simulira stanje breztežnosti, ko se iz velike višine skoraj v prostem padu spusti spet proti zemlji. Prav v tem letalu je s skupino igralcev izvedel tudi prvo predstavo v breztežnosti. Dragan Živadinov ne opravlja samo igralskega in režiserskega dela, z Miho Turšičem, Dunjo Zupančič in drugimi sodelavci je ustanovil Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij ali na kratko KSEVT. Središče je namenjeno združevanju znanosti in umetnosti, tehnologije in kulture. Med najbolj odmevnimi dogodki, ki so jih izvedli je bilo srečanje z astronavtko slovensko indijskega rodu Sunito Williams. KSEVT  je obiskal tudi slovenski znanstvenik Anton Mavretič, ki je na agenciji NASA izdelal napravo za merjenje sončevega vetra. Ta je bila namenjena sondama Voyager 1 in 2, ki sta do danes najbolj oddaljena človeška predmeta v vesolju in potujeta izven Sončnega sistema. Ob njegovem obisku je bil inštrument tudi razstavljen v KSEVT-u in sploh prvič prikazan v javnosti. Poleg znanstvenih dogodkov in razstav prirejajo tudi umetniške razstave in kulturne prireditve.

Po zaključku predavanja Dragana Živadinova smo se iz terase vrnili v dvorano, kjer so večer zaključili člani jazz kvinteta: Jernej Budin za kontrabasom, Rok Klančič na saksofonu, Blaž Pahor za klaviaturami, Jure Malič na kitari in Simon Mervič za bobni. Nebo, ki se je do tedaj že popolnoma zjasnilo, nam je nato omogočilo še ogled Lune, Jupitra in Saturna s teleskopi. Najbolj vztrajni obiskovalci so videli tudi nekaj Jupitrovih lun in dvojno zvezdo Albireo v ozvezdju Laboda.
Andrej Brešan
fotografije: Katarina Brešan in Dean Cijan




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Miren-Kostanjevica!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Koledar dogodkov Preglej vse
April 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
21.04.201 | Družabni dogodki
KRAJEVNI PRAZNIK
21.04.201 | Šport
MEDNARODNI TURNIR Z DOBRODELNO NOTO
25.04.2018 | Ostalo
Meditacija s Silvanom Spačal
30.04.2018 | Družabni dogodki
Tradicionalna postavitev mlajev

Bodite prvi pri oddaji mnenja.