A veste, da smo Slovenci edini narod na svetu, ki kulturo obeležuje z državnim praznikom? Naš predsednik Borut Pahor to dejstvo rad poudarja v svojih slavnostnih govorih. A le redki Slovenci kulturni praznik počastijo s proslavo na ta isti dan. Večina to „opravi“ dan, ali še raje, dva ali tri prej. Filigranska Krajevna skupnost Temnica, ki pod svojim „dežnikom“ gosti le še vasi Lipa in Novelo, ter v tem obsegu komajda preseže 300 duš, pa že lepo število let tradicionalno obeležuje Kulturni praznik s proslavo na praznični dan 8. februarja. Prav tako tradicionalno, vsakokrat gosti kakšnega od ustvarjalcev v kulturi – pisatelja, pesnika, dramatika ali podobno.

Tudi tokrat je to bilo kot veleva tradicija – na dan praznika 8. februarja, z gostom pa smo v eni osebi združili celo vrsto ustvarjalnih zvrsti - Andrej Rozman Roza je namreč tako igralec, kot tudi režiser, dramatik in pesnik. Ustvarja v zelo širokem obsegu ustvarjalnih zvrsti, a prav tako za kar najširše starostne skupine, zato so se tokrat v dvorani „Stare šole“ v Temnici običajnim odraslim gledalcem v lepem številu pridružili tudi šolarji. In prav ti so bili tisti, ki so Andreju Rozmanu pritegnili, ko je deklamiral svoje priljubljene verze za otroke in mladino, med katerimi so se nekateri že uvrstili v „železni repertoar“ učnih načrtov.

A najprej je treba izpostaviti, kako prijeten, zabaven in prešeren večer smo udeleženci prireditve preživeli v družbi Andreja Rozmana Roze. V svoji dolgoletni praksi nastopanja na odrskih deskah se je priljubljeni Roza dodobra izvežbal v nastopanju, svoje pesmi pa zna (razen najnovejših, kar nam je priznal) vse na pamet in jih tudi z veseljem, predvsem pa živo in z žarom deklamira. Tako so se v „resnejše“ dialoge z moderatorjem dogodka dr. Otom Lutarjem pogosto vrinjale poetske sekvence, polnost dogodka pa so zaokrožili pevci okteta Rožmarin. Le ti so zapeli uvodno himno, nato pa še dva venčka zimzelenih melodij.

Ura in pol „uradne“ proslave oziroma razgovora z našim gostom je minila „kot bi pihnil“, a ob okusnih prigrizkih smo se vsi z veseljem zadržali še na neformalnih druženjih. Občinstvo je bilo namreč silno pestro, saj so se domačinom pridružili številni obiskovalci iz kulturniških krogov iz bližnjih krajev. Tako, na primer, Andrej Rozman ni bil edini nosilec priznanja Prešernovega sklada, saj je bil z nami še dobitnik istega odličja iz igralskih krogov Vladimir Jurc. Poleg njega pa še nekaj drugih znanih igralcev in posameznikov iz soseščine, ki jim kultura veliko pomeni in zamudijo le redke dogodke.

Ne smemo namreč pozabiti omeniti, da je bila naša proslava edina proslava Kulturnega praznika v občini Miren Kostanjevica in kot taka na nek način uradna občinska proslava, čeprav je minila v odsotnosti župana, ki je bil na ta dan zaposlen z drugimi, pomembnejšimi dogodki. A domačini smo se že navadili, da je to tako in smo bili veseli tudi družbe podžupana Zvonka Ferfolje ter njegove žene.

Organizatorja dogodka sta tudi že vrsto let ista – lokalno društvo z več kot stoletno tradicijo zavzemanja za različne oblike kulture Društvo Simon Jenko Temnica ter ZRC ZASU, znanstveno-raziskovalni inštitut slovenske akademije znanosti in umetnosti.