Vsem je priprava razstave odprla nova obzorja o zgodovini Grada in vsakega posebej navduševala v želji, da bi o Kvatrnici in Gradu izvedeli še več, ob enem pa povezali krajane tako v obujanju spominov, kot v sodelovanju pri nastajanju same razstave in oživljanju tradicije.

Nekaj utrinkov o tem, kaj smo v preteklem letu ugotovili:

• Ime Grad se pojavi šele v 17. stoletju, kar najbrž ovrže vsako domnevo, da je ime nastalo v povezavi z gradom iz 12. stoletja.
• Glavni oltar posvečen Mariji in stranski oltar sv. Apolonije se po letu 1750 ne spreminjata. To poleg drugih zgodovinskih dokazov nasprotuje domnevi, da je leta 1753 nastala nova Marušičeva cerkev.
• Kvatrnico na Gradu povezujemo s praznovanjem Žalostne Matere božje, a v resnici je kvatrnica v prvi vrsti praznovanje jesenskih kvater.
• Kvatrnico na Gradu je šele po izgradnji nove – Eleršičeve – cerkve, ki je bila posvečena Žalostni Materi božji (blagoslovljena leta 1886), mogoče z gotovostjo povezati s čaščenjem Žalostne Matere božje. Časovno pa je mogoče praznik Žalostne Matere božje povezati z jesenko kvatrnico šele od leta 1668, ko so serviti na vso Cerkev razširili obhajanje tega Marijinega praznika na tretjo nedeljo v septembru.
• Trditev, da so leta 1274 cerkev zgradili serviti, ne drži.
• Čaščenje na tem hribu je šlo najprej devici Mariji in ne posebej Žalostni Materi božji, saj so na Gradu bili romarski shodi tudi na druge Marijine praznike.
• Kvatrnica na Gradu je bila skozi stoletja čas posta v znak hvaležnosti Bogu in prošnje za blagoslov. Ob novi cerkvi v čast Žalostni Materi božji je postala ta prošnja še bolj živa, hkrati pa ni zasenčila veselega rajanja.

Raziskovanje nam je doprineslo veliko odgovorov in odprlo še več vprašanj. A letos se bo naša ekipa posvetila predvsem temu, da bi:

• nadaljevala z zbiranjem gradiv in dopolnjevanjem razstave s podatki do prve svetovne vojne in po njej,
• obudili stojnice, ki bi ponujale domače izdelke in tradicionalne jedi iz več regij,
• izvedeli še kaj več prav o eremitih, ki so tu na Gradu živeli ter
• uredili njihov grob in grob g. Eleršiča, ki je cerkev gradil in ga ob letu na kvatrnico blagoslovili.

Na koncu se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri pripravi razstave in samega dogodka ali se praznovanja udeležili. Hkrati pa lepo vabljeni še k nadaljnjemu sodelovanju. Želimo si, da bi razstava o Gradu in kvatrnici bila priložnost za naše povezovanje, zato bomo veseli vsakega vašega prispevka, ki ga morebiti hranite doma – bodisi so to fotografije, zbrani članki ali druga gradiva, ki bodo našo skupno razstavo še obogatila. 

Prav tako pa lepo vabljeni tudi k ogledu do sedaj nastale razstave Grad in kvatrnica skozi čas v dvorano Gnidovčevega doma.