Mesec februar je vsako leto že tradicionalno poln kulturnih dogodkov. In vaščani ga z veseljem pričakujejo, saj napolni dolge zimske večere z zanimivimi prireditvami. Kulturno društvo Stanko Vuk se je tudi letos izkazalo in v sodelovanju z drugimi udeleženci pripravilo tri prireditve.

V jedilnici OŠ Miren so se 5. februarja zbrali vaščani kljub močno vetrovnemu večeru. Nastopili so učenci OŠ Miren in predstavili Frana Milčinskega Ježka. Leto 2015 je namreč proglašeno za Ježkovo leto, saj praznujemo 100-letnico njegovega rojstva. Ježek je znan po svojih šansonih in šaljivih nastopih na televiziji. Kdo ne pozna njegove Zvezdice Zaspanke, ki v prsih razbojnika Ceferina prebudi bitje srca? Daljnega leta 1951 je bil posnet film Kekec; v njem je Ježek igral Kosobrina.

V petek, 20. februarja, je bila mala dvorana v Kulturnem domu Negovana Nemca polna. Svoje moči so združili PD Štandrež,  KTD Zarja Bilje in KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje. Pripravili so celovit vpogled v življenje in delo pesnika Franceta Prešerna. Oblikovalci programa so združili pesnikovo zasebno življenje z družbenopolitičnim dogajanjem in Prešernovim umetniškim ustvarjanjem. Verjamem, da je marsikdo ob poslušanju pesnikovih pisem prvič slišal za nekatere njegove zasebne dileme in poglede na dogajanje okrog njega. V mrežo tega dogajanja so bile smiselno vtkane njegove pesmi  - tiste, ki so jih recitirali, in one uglasbene.

Prireditev so uspešno ponovili tudi v dvorani v Štandrežu.

Tretja prireditev pa je, v zimskih mesecih že tradicionalno potopisno predavanje, v učilnici OŠ Miren smo »potovali« v Gambijo – deželo nasmejanih ljudi. Tja nas je popeljala Meta Žgur, ki se je kot prostovoljka udeležila mednarodnega poletnega tabora v lokalnem vrtcu. Otroke je učila novih spretnosti, pesmic, igric in angleščine, hkrati pa spoznavala gambijsko kulturo, običaje zgodovino, glasbo in naravo. Kot sama pravi, je Gambija v njej pustila poseben pečat, v svojo dlan je ujela košček Gambije, ki je kot afriško blago: trdo, s pranjem pa postane mehko in voljno, vedno pa pisano in živahno.

Marta Pavlin

fotografije Franko in Joško Kogoj