Skupina občanov z goriškega Krasa v tretjem življenjskem obdobju se nas je zbrala 9. julija in skupaj smo se podali na potovanje. Najprej nas je pot vodila na Sv. Višarje, svetišče posvečeno Mariji na 1789 m n.v. Z gondolo smo se podali na vrh, kjer Marija pod svojim plaščem sprejema romarje treh narodov: Slovanske, Germanske in Romanske. Znano je tudi, da je svetišče treh Slovenij: domovine, zamejstva in zamejcev po svetu.

Zgodba se začne l.1360, ko je pastir na tem mestu našel kip Marije z Detetom. Tu so postavili kapelico o kateri ni več sledu. L.1500 so postavili novo kapelo na katero nas spominja kamniti strop v prezbiteriju. Sv. Višarje so preživele Jožefinske reforme, naravne nesreče, prvo svetovno vojno in tudi drugo, kip pa so hranili v Žabnici, Beljaku, Celovcu, Dravogradu in Mariboru. Zadnja temeljita obnova se je zgodila leta 2000, vsa poslikava je delo akademskega slikarja Toneta Kralja.

Naleteli smo na ohcet, poročil se je avstrijski par, imeli smo možnost prisostvovati sveti maši (maševanje v treh jezikih vzporedno je posebno doživetje) in še dovolj časa za vzpon do križa, od koder je čudovit razgled na vse 4 strani neba. Srečali smo tudi upokojenega škofa msg.Urana, ki je vodil naslednjo mašo.

Po vrnitvi v Žabnico smo se odpeljali do Belopeških jezer: prvo - večje je čudovite temno zelene barve, drugo - manjše pa polno življa, od rac do ptičev. Tu smo si privoščili malico, se malo odpočili na prijetnem zraku in nadaljevali pot proti Planici.

Zagotovo je Planica (lani prenovljen nordijski center) danes ponos našega skakalnega športa. Zelo lepo urejenih 7 skakalnic z velikanko na čelu te veličastno sprejme, urejena doskočišča in prostor za gledalce, nasproti pa opazovalni stolp, na katerega se lahko povzpneš in imaš na dlani ves objekt in tudi nogometno igrišče. Iz tega stolpa se lahko podaš tudi v dvorane, kjer je sneg in je možno smučanje -  tudi poleti. V stolpu je tudi muzej skakalnega športa. Hvala Peter Prevc in vsi, ki zagotavljate slavo naši domovini. Nekateri smo se odločili in se podali s sedežnico na vrh skakalnic, tako smo si stvari ogledali tudi z druge strani. Od tu je možen spust na dno tudi po adrenalinski vrvi.

Nadalje nas je pot vodila še v sotesko Vintgar, ki jo je izdolbla reka Radovna. Odkrila sta jo Jakob Žumer in Benedikt Lergetporer in uspela, da so jo že leta 1893 uredili za obisk. Med bučanjem razpenjene vode so zgrajene poti, galerije in mostovi, vmes pa opazujemo Radovno, ki teče čez skale in brzice, tu in tam pa se umiri v bistrih tolmunih. Podamo se 1600 m daleč in za zaključek opazujemo 16 m visoki slap Šum.

Po vrnitvi k avtobusu smo se vidno utrujeni odločili, da pustimo Bled za naslednji izlet in se podali na večerjo v Naklo, kjer smo ob izvrstni hrani hitro nadoknadili izgubljeno energijo. Od tu smo se zadovoljni prepustili vožnji proti domu.

Nives Urdih