Logo MojaObčina.si

Miren-Kostanjevica

JUTRI
9°C
6°C
PET.
10°C
5°C
4848

HOMMAGE À VASJA ŽBONA

V ljubljanski Križevniški cerkvi je, v okviru Festivala Ljubljana, do konca septembra na ogled kiparska razstava mirenskega rojaka Vasje Žbone (Miren 1945 – Pariz 2013), ki jo je pripravila kustosinja dr. Nelida Nemec v sodelovanju z Goriškim muzejem. V nadaljevanju objavljamo govor, ki ga je imela na otvoritvi v torek, 7. 9. 2021:

Spoštovani,

o teh elegantnih,prefinjenihin na svoj način nagovarjajočih delih kiparja Vasilija, Vasje Žbona, s katerimi se nocoj Ljubljana prvič srečuje,je dr. Jure Mikuž,najboljši poznavalec njegovega ustvarjalnega opusa,zapisal: »Navdihuje jih kiparjevo dolgoletno sodelovanje s Kubancem Augustínom Cárdenasom, katerega je po prihodu v Pariz leta 1955 odkril André Breton, utemeljitelj nadrealizma.Za tako imenovani drugi val te umetniške smeri so značilna iskanja sinteze med biomorfnimi,tako vegetabilnimi in zoomorfnimi, kakor tudi antropomorfnimi oblikami na eni straniin abstraktnimi na drugi.Nove, hibridne forme, odražajo predstavni svet sanjskega,fantastičnega, bajeslovnega,skratka vsega, kar navdihuje in zaznamuje ustvarjalčevo in gledalčevo zavedno početje in še bolj njuno nezavedno. Posebej pri Žboni pa razkrivajo tudi značilen odnos do občestva narave in nujno bivanjsko sprijaznjenje z dinamičnim,pa hkrati hektičnim velemestnim življenjem. To potrjuje tudi izbor kiparskega materiala,največkrat lesa,ki mu je domača, živa in prijazna snov,katero zna ustvarjalec vešče preoblikovati v vitalen in aktiven organizem kipa«.

S kiparskim opusom Vasje Žbone,ki je vse od leta 1965 do njegove smrti leta 2013 ustvarjal v Parizu,smo se v slovenskem likovnem prostoru seznanili najprej na prvi samostojni razstavi leta 2005,ki mu jo je organizirala Galerija Miklova hiša v Ribnici, obširneje čez pet let,na razstavi v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, najbolj celovito pa na razstavi na Gradu Kromberk od novembra 2019 do junija 2020 in jo je pripravil Goriški muzej iz Nove Gorice.

Vse tri razstave so spremljali katalog iz reprodukcijami del in s predstavitvenimi teksti izpod peresa dr. Jureta Mikuža,ki je kiparja dobro poznal in vseskozi spremljal njegov kiparski razvoj. Po Žbonovi smrti je namreč družina dela, ki so ostala v umetnikovem ateljeju v Parizu, darovala Goriškemu muzeju, ki je pristojen za zbiranje in hranjenje likovnih del primorskih umetnikov.Na nocojšnji razstavi je predstavljen izbor del iz donacije Goriškemu muzeju in izbor del iz umetniške zbirke podjetja Riko iz Ribnice.

Vasja Žbonase je iz rojstnega kraja,iz Mirna na Goriškem,kjer ga je na osnovni šoli učil risanja slikar Silvester Komel,preselil v Pariz z veliko željo po ustvarjanju in se zato naselil na Montparnassu,kjer se je lahko družil s širokim krogom umetnikov, ki so v Francijo prišli,kot je zapisal dr. Mikuž »iz drugih dežel,od koder so s seboj prinašali spomine, legende in mite ter specifično imaginacijo.Ta se je v Parizu soočila z novimi,tedaj modernimi izraznimi načini,in ustvarjalci so iz tega srečanja zasnovali svoje osebne umetniške poti,največkrat na robu med figuraliko in abstrakcijo«.Poudarim naj, da je bilo za njegov ustvarjalni razvoj usodno prav to, da se je v tem novem pariškem okolju sčasoma pričel vse bolj družiti, delati in prijateljevati predvsem s kubanskim kiparjem afriških korenin Augustínom Cárdenasom, izvrstnim in prodornim kiparjem tako v francoskem kot tudi mednarodnem prostoru. Tu se je učil, črpal, posnemal,oblikoval, spoznaval materiale in delal prve korake: tu je pričel poslušati sebe,svoja hotenja, videnja, čustvovanja. Tu se je izučil obrti. Tu si je dovolil, da je vse glasneje spregovorila njegova duša.

Žbona je najraje ustvarjal v lesu, čeprav je imel rad tudi kamen in marmor in skozi vsa ustvarjalna leta ustvarjal kipe in asemblaže. Pisal je tudi pesmi. Kot je zapisal dr. Mikuž je Žbona »najboljše kipe naredil iz lesa, kar ne začudi nikogar, ki ga je kdaj slišal zavzeto pripovedovati o naravi, gozdovih in o posameznih drevesih, njihovih lastnostih, plemenitostih in značaju.V njegovih skulpturah lahko občudujemo čistost in natančnost izvedbe, jasnost oblik in njihovo estetiko«.Poudarila bi rada, da je Vasja Žbona, čeprav se je v svoji domovini prvič predstavil šele šestdesetleten v Parizu sodeloval na skupinskih in samostojnih razstavah vse od leta 1974, zadnjič leta 2007.Razstavljal je tudi v Carrari, Stockholmu in Luksemburgu. V Parizu je leta 1979 prejel tudi odlikovanje v kategoriji dekorativnih umetnosti in monumentalne umetnosti francoskega umetniškega salona.

Izbor del za tokratno prvo predstavitev v Ljubljani zajema dela iz obdobja med leti 1994 in 2009.Dela so izdelana tako v njegovem najljubšem materialu lesu, ki mu je ponujal široke možnosti pri pristopu in izdelavi,kot tudi v marmorju in bronu.Rada bi poudarila, da je bil Žbona kipar, ki je ljubil čiste harmonične linije,zgovorno igro s konveksno in konkavno upodobitvijo, preplet votlega in polnega,dialog med abstrakcijo in metaforiko.Ljubil je stilizacijo.Pri ustvarjanju se je naslanjal na pristna sporočila, vrednote in načine vrste kiparjev, ki so ustvarjali v 20. in v začetku 21. stoletja. S pomočjo njihovih del in dognanj je gradil svoj lastni likovni jezik, svojo vizijo in lastno sporočilo.Zato tudi Žbonove skulpture sevajo harmonijo in kličejo k dotiku. K površini, ki je pogosto gladka,da pride do izraza haptična kakovost.Zato tako zgovorno zaživi njegova želja po stiliziranju naravnih, človeških, živalskih in rastlinskih oblik, po preobrazbi v abstraktne in geometrijske forme. Po iskanju hibridnih form, ki odražajo predstavni svet.

Čeprav je Vasja Žbona ustvarjal v Parizu in tam v sebi odkril kiparja in tudi restavratorja, je ta prvi ustvarjalni vzgib zaslutil že doma, v rojstnem Mirnu, kjer je odkrival skrivnostno lepoto narave, kraške, suhe in kamnite,ob reki Vipavi bujne in valovite. Tu je spoznaval les in kamen. Zaslutil moč narave, ki naj bi jo ujel v svoje forme: abstrahirane, biomorfne. Žive. V pariškem okolju je vsa svoja čutenja, doživljanja in iskanja nadgradil,jih povezal z vsemi tistimi likovnimi zapovedmi, ki so še živele v krogu nadrealistov in udejanjal v delih, ki so izražala vitalni dinamizem. Kot je zapisal dr. Jure Mikuž ,Žbonovo delo »obeležuje smer modernizma, imenovana biomorfizem, ki v Sloveniji ni nikoli imela vidnejšega predstavnika.« S temi deli se je Vasja Žbona zapisal tudi v primorsko in slovensko likovno zakladnico.

 kb

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi