Dirka na Dolenjskem je bila tretja v letošnjem koledarju državnega prvenstva Slovenije, potem, ko smo sezono odprli v Tolminu in jo nadaljevali z gostovanjem v vroči Dalmaciji. Letos je bil organizator prisiljen uporabiti nekoliko skrajšano, le 3200 m dolgi progo. Zgornji del magistralne ceste proti Metliki je zaradi rekonstrukcijskih del bolj gradbišče. Zato pa so poleg že običajnih treh treningov v soboto letos pripravili tudi v nedeljo tri tekmovalne vožnje, katerih časi so se seštevali. Rešitev je bila zelo všeč tako nastopajočim, kot številnim gledalcem, ki so se predvsem v nedeljo zgrnili pod Gorjance v izjemno velikem številu. Janko Čebron je prišel na tekmovanje kot drugo uvrščeni v skupni uvrstitvi DP Slovenije, po dveh dirkah pa je le 15 točk zaostajal za vodilnim Bubničem. Dobro je nastopal tudi tokrat, čeprav je bil na zelo hitri progi zaradi za rally pripravljenega vozila nekoliko manj konkurenčen od tekmecev. Vseeno se je uspel boriti za zmagovalni oder, čeprav mu tokrat ni popolnoma uspelo. V boju za zmago sta bila razred zase Bubnič in Grudnik, v boju za najnižjo stopničko zmagovalnega odra pa je bil tokrat Ruzzier le malenkost hitrejši. Vseeno je hitri voznik iz Batuj z lepim številom točk za še vedno odlično četrto mesto v konkurenci DP Slovenije uspel ohraniti skupno uvrstitev, le zaostanek za vodilnim voznikom se je nekoliko povečal. Ob tem velja poudariti, da so bili tudi tekmeci, ki so ostali za rdečim Lancerjem, letos zelo nabrušeni. Za uteho pa je Janko Čebron domov vendarle odnesel kar nekaj pokalov. Bil je tretji v PF razredu 3 tako v konkurenci CEZ prvenstva kot tudi v FIA evropskem pokalu, v PF skupini 3 državnega prvenstva pa je bil drugi.

Nekoliko manj zadovoljna se z Dolenjske vrača Sanja Smrdelj. Njen edinstveni dirkalnik, v katerem tiči zmogljiva in zahtevna tekmovalna tehnika, je ves konec tedna kuhal mulo in ni hotel delovati, kot bi moral. Ekipa se je ves konec tedna mučila z delovanjem dirkalnika, Sanja pa se je v nekem trenutku celo zbala, da bo avtomobil zagorel. Toda vztrajala je in uspela pripeljati do cilja. Saj je zadeva na samem štartu izgledala dobro, avto je silovito pospešil, toda v nadaljevanju na progi ni kazal prave volje do dirkanja. Kolikor toliko spodobno je lahko dirkala le v tretji nedeljski vožnji, za uteho pa ji je bil pokal za najhitrejšo voznico na dirki. A njene želje segajo višje, saj želi mešati štrene svojim moškim kolegom. Tokrat ni šlo, a do naslednje dirke sredi avgusta v Lučinah ima dovolj časa, da prepriča svojega Yuga v hitrejšo vožnjo.

VK