Logo MojaObčina.si

Miren-Kostanjevica

JUTRI
24°C
10°C
PET.
25°C
8°C
3186

"DREVO ZA CERJE" - kampanja za ozelenitev Parka miru na Cerju

Hud požar, eden največjih v Sloveniji v zadnjem desetletju, je med 21. in 22. avgustom 2019 divjal na področju Goriškega dela Krasa in uničil skoraj 90 ha gozdnih površini, v celoti del Nature 2000 ter močno prizadel področje Parka miru in Poti miru na Cerju.

Le hitri odzivnosti in dobri organiziranosti gasilcev ter ekip civilne zaščite gre zasluga, da se je požaru uspel izogniti Pomnik miru na Cerju - kamniti velikan, ki na robu kraške planote z veličastnim razgledom na Alpe in Jadran ponosno pripoveduje zgodbo o popotovanju slovenskega naroda od prvih zapisov v Brižinskih spomenikih, prek kriznih obdobij vojn, do pridobitve lastne države.

Danes steber identitete slovenskega naroda objema pogorišče.

Kako velika škoda je nastala na območju, ki je zadnja leta kot zelena oaza miru sprejemal obiskovalce iz vseh koncev sveta, pohodnike, kolesarje, konjenike, ljubitelje zgodovinske dediščine ter posameznike, željne odklopa od vsakodnevnih obveznosti in sprostitve v čudovitem naravnem ambientu, ob enem najpomembnejših, pa tudi najlepših razglednih stolpov v Sloveniji, bo ocenila stroka.

Prisluhnimo klicu narave na pomoč

Že danes lahko, brez čakanja na dolge administrativne postopke, pripomoremo k hitri odpravi posledic, ki jih je utrpela narava. Ne gre samo za Cerje. Zdi se, da cel planet Zemlja kliče na pomoč. Naravnih nesreč je v zadnjih letih več kot kadarkoli v zgodovini in vse so izjemno silovite. Po stoletjih nenehnega izkoriščanja naravnih danosti brez skrbi za uravnoteženje posegov, so »dnevi žalosti« naše gostiteljice vedno bolj pogosti.

Morda nas želi na svoj način opozoriti, da potrebuje našo pozornost in skrb. Da nam je mar za njeno zdravje, ki ji ga moramo pomagati ohraniti, če želimo tudi v prihodnje uživati njeno gostoljubje in preživeti.

Cerje je zgolj eden od njenih številnih klicev, tako glasen, da ga ne moremo preslišati.

Posledice požarov, ki so se v tem prostoru zgodili tudi v preteklosti, eden največjih leta 1994, so povzročile izumrtje avtohtonih sort dreves, predvsem hrasta in javorja.

Naša želja je, da naravi vrnemo izgubljeno podobo. Statistika pravi, da je zgolj  2,5% požarov  posledica naravnih okoliščin, za vse ostalo je kriv človek. Generacije zanamcev bodo zato deležne posledic nepremišljenih dejanj.

Povprečna bukev, stara 100 let, ki raste v slovenskih gozdovih, proizvede na sončen dan do 12 kg kisika, kar zadostuje za potrebe desetih ljudi. Funkcijo zgolj enega takšnega posekanega ali požganega drevesa, lahko nadomesti 2000 novih mladih sadik. Tako hudo so prizadeta »pljuča našega planeta« ob slehernem požaru.

Začnimo z majhno, a pomembno gesto nakupa drevesa za ozelenitev prizadetega področja Cerja,  s katero bomo pokazali naravi, da nam je mar za njeno bolečino in jo želimo odpraviti.

Podarimo drevo, posadimo Drevored hvaležnosti

»DREVO  za CERJE« je pobuda, s katero vabimo posameznike, društva in podjetja, da s simbolično gesto nakupa drevesa - hrasta, javorja ali bora - oziroma donacijo sredstev, pripomorete  k ozelenitvi v požaru poškodovanega  območja. Sleherno drevo, ki ga bomo posadili v DREVORED HVALEŽNOSTI, bo po vzpostavitvi nove podobe Parka miru pripovedovalo zgodbo svojega lastnika. Predvsem pa zgodbo združenih moči ljudi, ki nam je mar.

Donirana finančna sredstva bomo namenili za zemeljska dela in obnovo ali novo postavitev kraških suhogradnih zidov -  pomembne zapuščine naših prednikov,  ki bodo v prihodnje, tako kot tisočletja doslej opravljali pomembno nalogo varovanja pred širitvijo požarov. Sama gradnja bo hkrati priložnost za prenašanje znanja starih mojstrov na mlajše generacije, z željo, da se ta dragocena kraška obrt ohrani.

Postanite del skupne pobude za ponovno ozelenitev Parka miru na Cerju z avtohtonimi sortami dreves.

Kako do DREVESA ZA CERJE ?

Z enostavnim klikom na www.drevozacerje.si spoznajte zgodbo pogorelega Cerja in sledite navodilom, kako do svojega drevesa ali donacije sredstev za postavitev suhogradnega zidu.

HVALA za vašo podporo.

 


Zapisala: mag. Ariana B. Suhadolnik

Fotografije: dijaki delavnic na srečanju UNESCO šol

 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi