Koristi dreves v naseljih

Drevesa v naseljih so dragocena, saj proizvajajo kisik, dušijo hrup, prestrezajo padavine in s tem varujejo pred poplavami in erozijo tal. Prav tako krošnje dreves prestrezajo prašne delce in s tem zmanjšujejo onesnaženost zraka, zmanjšujejo moč vetra in nam dajejo senco. V poletni pripeki ohlajajo ter vlažijo zrak z izhlapevanjem vode iz krošenj dreves. V najbolj vročih dneh lahko drevo zagotovi za kar 15 ⁰C nižjo temperaturo zraka, kot jo ima betonska ali asfaltna okolica. Drevesa nudijo hrano, zavetje ali življenjski prostor številnim rastlinam in živalim ter prispevajo k večji biotski pestrosti naših naselij. Hkrati v svoji biomasi vežejo ogljik in tako blažijo učinke podnebnih sprememb. Drevesa v naseljih prispevajo k lepši okolici stavb ter estetskemu izgledu, včasih tudi skrijejo kakšen grd pogled. Drevesa so del bogate naravne in kulturne dediščine ter dajejo naseljem poseben pečat. Zelene površine z drevjem pogosto uporabljamo za rekreacijo, druženje in sprostitev. Drevesa tako prispevajo k večji kakovosti bivanja in tudi k višji vrednosti nepremičnin.

Skrb za drevesa od saditve naprej

Drevesa imajo v naseljih ekološke, družbene in gospodarske funkcije, zato je pomembno, da jih ohranjamo zdrava in lepa v vseh obdobjih njihovega življenja ter pravočasno ukrepamo ob morebitni nevarnosti. Pri načrtovanju jim je treba zagotoviti ustrezen rastni prostor, jih ustrezno vzdrževati in oskrbovati ter obvarovati pred poškodbami pri izvajanju gradbenih del v njihovi okolici.

Razmere za rast dreves v naseljih so znatno slabše kot v naravnem okolju. Drevesom škodijo onesnažen zrak, vročina poleti in mraz pozimi, zbita tla, soljenje cest, pomanjkanje prostora za rast korenin, še posebej pa neustrezno obrezovanje in oblikovanje krošenj, ki je lahko za drevo usodno. Mehanske poškodbe debla in vej se namreč ne zacelijo, pač pa drevo tvori nova tkiva, ki poškodbo prerastejo ali jo omejijo. Zdrava drevesa učinkoviteje omejijo poškodbe, pri fiziološko oslabljenih ali bolnih drevesih pa imajo že majhne poškodbe vej ali debla lahko usodne posledice ne samo za varnost, pač pa tudi za preživetje drevesa.

Pravočasna, redna in strokovna nega dreves arboristov (strokovnjakov za drevesa v urbanem okolju) prepreči, da bi prišlo do nepopravljive škode ali poslabšanja zdravstvenega stanja dreves ali varnosti ljudi. Cilji arborističnih postopkov so zdrava in lepa drevesa, ki prispevajo k večji kakovosti bivanja v naseljih in ne predstavljajo nevarnosti za ljudi in premoženje. Vsa arboristična dela morajo biti opravljena v skladu s pravili stroke in veljavnimi standardi. Izvajalec del mora biti ustrezno usposobljen certificiran arborist, opremljen in zavarovan. Izogibamo se uporabi orodja ali delovnih postopkov, ki lahko poškodujejo drevesa. Obrezovanje v splošnem drevesom ne koristi, zato naj bi ta način drevesne nege izvajali usposobljeni strokovnjaki šele po oceni zdravstvenega stanja, varnosti, oblike in načina rasti, zgradbe krošnje in dreves kot celote. Pri enkratnem ukrepu nege se z mladih dreves ne sme odstraniti več kot 25 % žive listne površine, pri odraslih in starih drevesih pa ne več kot 15 %. Če so potrebni večji posegi v strukturo dreves, ukrepe razporedimo na več let.

Mlado drevo ni enakovredno staremu

Odrasla, starejša drevesa zagotavljajo človeku in okolju večje koristi kot mlada, ki imajo pogosto slabe možnosti, da se bodo sploh kdaj postarala in enakovredno nadomestila stara drevesa. Zato je bolje varovati stara drevesa, kot jih nadomeščati z majhnimi, mladimi sadikami.

Staro drevo je smiselno obžagovati, dokler je s tem mogoče ohranjati ali izboljšati njegovo stabilnost, varnost in za vrsto značilno obliko krošnje. Pri starih drevesih odstranjujemo zlasti nevarne, mrtve in odmirajoče veje in čim manj živih vej.

Pri nadomeščanju starejših dreves v naseljih je treba najprej pojasniti vzroke za odmiranje dreves. Vzroki so lahko različni:

·         mehanske poškodbe, kot na primer naleti vozil, poškodbe pri gradbenih delih, vandalizem, ogenj

·         neurja, sneg, strela, žled

·         kemijsko onesnaženje tal, zraka ali vode

·         zbitost tal zaradi odlaganja materiala ali vožnje

·         ogenj, zamakanje, poplavljanje

·         sprememba nivoja podtalnice

·         zasipanje ali odvzemanje tal, izkopavanje jarkov in druga gradbena dela

·         nestrokovno izvedena nega dreves

·         starostne težave

·         pojav bolezni in škodljivcev

Pretehtati je treba, ali bi ugotovljeni vzroki učinkovali tudi na novo posajena drevesa. V tem primeru so potrebni ukrepi za odpravo neugodnih razmer za rast dreves. Pri nadomestni saditvi izberemo drevesno vrsto, ki je prilagojena na predvideno rastišče v naselju, pa tudi primerna z vidika oblike ter načina in hitrosti rasti glede na bližino objektov in infrastrukture. Upoštevati je potrebno tudi prostorske zahteve krošenj in koreninskega sistema, pričakovano življenjsko dobo ter potrebna negovalna dela in izdatke zanje.

Smernice o ravnanju z drevjem

V nekaterih občinah so pripravili smernice za načrtovanje, nego in zaščito dreves v naseljih (MOL, MOM itd.), namenjene lastnikom zelenih površin, vzdrževalcem, projektantom in izvajalcem gradbenih del – skratka vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z drevjem v naseljih. V želji po ohranitvi vsakega drevesa v naselju je namreč potrebno, da vsi, ki načrtujemo ali izvajamo dela na drevesih ali v njihovi bližini, zagotovimo dobre razmere za njihovo rast in razvoj ter s tem dolgoročno bolj zelena, zdrava in varna naselja.

dr. Urša Vilhar, Gozdarski inštitut Slovenije

Viri

https://www.maribor.si/dokument.aspx?id=33612

https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/Smernice-za-nacrtovanje-nego-in-zascito-dreves-na-gradbiscih-1.pdf-.pdf

https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/Drevesa-Protokol5.pdf

https://urejeno-zeleno.celje.si/index.php/zavarovana-drevesa

Davies, H., Doick, K., Handley, P., O'brien, L., Wilson, J. 2017. Delivery of ecosystem services by urban forests. Forestry Commission Research Report. Forestry Commission, Edinburgh, 1, pp. 36

Smernice za ustrezno izvedbo obrezovanja dreves, ARBORIST (https://safeclimbing.net/wp-content/uploads/2018/10/Tanja-Grmvosek.pdf)

Samec, A. and Marion, L. 2008. Evropska navodila za obžagovanje dreves: slovenski prevod. Tisa d. o. o.