Logo MojaObčina.si

Miren-Kostanjevica

JUTRI
22°C
12°C
ČE.
22°C
10°C
4848

CERJE PRIZORIŠČE OSREDNJE NACIONALNE PRIREDITVE OB MEDNARODNEM DNEVU GOZDOV 2021

Zavod za gozdove Slovenije letos izbral Cerje za osrednjo prireditev Mednarodnega dne gozdov. Dogodka v obliki srečanja in demonstracijske akcije nege pogorišča, ki je bil izveden z upoštevanjem smernic NIJZ za varovanje zdravja, so se udeležili predstavniki vseh krovnih državnih institucij, odgovornih za dragoceni zeleni kapital Slovenije - gozdove.


Mednarodni dan gozdov praznujemo na pobudo Združenih narodov 21. marca že od leta 2012, letos je potekal pod sloganom Obnova gozda – pot do zdravja in dobrega počutja. V razmerah svetovne pandemije in že skoraj enoletne karantene je dobilo sporočilo posebno težo.


Vse nacionalne institucije, odgovorne za gozdove, so ob tej priložnosti združile moči, da bi preko številih aktivnosti ter usklajene kampanje ozavestile javnost o pomenu gozdov za ohranjane stabilnosti planeta. Gozdovi človeku in živalim zagotavljajo življenjsko okolje, čist zrak in vodo, zdravo hrano, so vir surovin za gradnjo in gretje, za zdravila in nenazadnje  prostor za odklop in rekreacijo, tako zelo dragocen v teh omejujočih korona časih.


Kljub zavedanju, da so gozdovi pljuča planeta jih svet letno izgubi preko 10 milijonov hektarjev. To je 5-kratna velikost Slovenije, zato si je Generalna skupščina Združenih narodov zadala za 10-letni cilj, da s pravimi aktivnostmi ta trend popravimo.


V nedeljo, 21. marca 2021, so na Cerju predstavniki krovnih nacionalnih institucij, ki skrbijo za Slovenske gozdove, izpostavili kaj vse je potrebno za ohranjanje zdravih gozdov, kaj delamo že danes dobro in kje smo lahko v prihodnje še boljši, predvsem pa koliko lahko gozdovi prispevajo k našemu boljšemu življenju v prihodnje.


Udeležence srečanja je uvodoma pozdravil Mauricij Humar, župan občine Miren-Kostanjevica, ki je poudaril pomen gozdov, še posebej pa njihove obnove, tako za lokalno kot za globalno okolje. Izpostavil je zadovoljstvo ob dejstvu, da obnova pogorišča kljub številnim omejitvam zaradi epidemije poteka po načrtih, ter da je projekt Drevo za Cerje postal zgled sodelovanja in primer dobre prakse obnove gozda in zelenega turizma v svetovnem merilu.


Mag. Robert Režonja, generalni direktor direktorata za gozdarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, je izpostavil velik evropski in globalni, hkrati pa tudi lokalni pomen gozdov in vseh njihovih funkcij. Poudaril je, da v Sloveniji z gozdovi gospodarimo trajnostno, sonaravno in večnamensko, po principih t. i. »slovenske gozdarske šole«.


Mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, je v svojem nagovoru med drugim izpostavil pozitiven vpliv gozdov na zdravje ljudi, česar se vedno bolj zavedamo tudi zaradi omejitev, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, na temo mednarodnega dneva gozdov pa je med drugim povedal: »Zadnja leta obseg obnove gozdov v Sloveniji raste zaradi naravnih ujm in njihovih posledic za gozdove. V letu 2020 je bil obseg obnove gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja največji v zadnjih 20 letih. Posajenih je bilo 1.930.000 sadik 30 različnih drevesnih vrst na preko 700 hektarih površin, na katerih je bila potrebna obnova gozda. Raste tudi obseg izvedenih ukrepov nege v gozdovih, je pa še vedno prenizek, predvsem v zasebnih gozdovih.«


Robert Tomazin, generalni direktor družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o. je predstavil podatke o obnovi in negi gozda v državnih gozdovih: »Tudi slovenske državne gozdove so v zadnjih 7 letih močno prizadele naravne ujme. Predvsem leto 2020 je bilo ključno pri obnovi poškodovanih gozdov po naravnih nesrečah, saj smo s sadnjo sadik obnovili 322 ha državnih gozdov. Na teh 322 ha smo posadili rekordnih 883.136 sadik 24 drevesnih vrst. Vse sadike posajene v državnih gozdovih so bile vzgojene v gozdnih drevesnicah s semeni iz registriranih semenskih objektov in imajo spričevalo, ki ga je izdal Gozdarski inštitut Slovenije. Za krepitev stabilnosti sestojev in povečevanju vrednosti gozda smo v letu 2020 izvedli tudi negovalna dela na kar 2.973 ha površine državnih gozdov.«


Nagovore udeležencev sta zaključila dr. Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije, in prof. dr. Robert Brus, prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani. Poudarila sta pomen raziskav in razvoja na področju gozdov in gozdarstva, posebej na kraškem območju, ter pomen izobraževanja in vzgoje novih generacij gozdarskih inženirk in inženirjev za prihodnost gozdov.


V zaključku je mag. Ariana B. Suhadolnik, direktorica Zavoda za turizem Miren-Kostanjevica, pohvalila dobro sodelovanje z Zavodom za gozdove Slovenije in gozdarsko stroko pri obnovi gozda na Cerju, ter med drugim izpostavila, da je bilo plemenito poslanstvo obnove pogorelega gozda, ki se izvaja preko projekta Drevo za Cerje, letos na Green Destinations Days v Berlinu prepoznano kot eden od primerov najboljših zelenih praks na svetu v kategoriji »Earth«. Posebno težo pa ima področje gozdnega požara na Cerju tudi z vidika učnega poligona, ki nudi dijakom in študentom gozdarstva priložnost, da teorijo obnove gozda spoznavajo tudi v praksi.


Dogodek na Cerju je z izjavo pisno podprl tudi Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo: "Vedno kadar se spomnim na akcijo Drevo za Cerje, me obda občutek ponosa, povezanosti in optimizma. Ta akcija je pokazala vse tisto najlepše v ljudeh, pripravljenost na sodelovanje in veliko odgovornost do narave. Hvaležen sem, da sem se je lahko eno leto nazaj tudi aktivno udeležil. V Sloveniji imamo izjemen naraven dar: bogastvo gozdov in prav je, da se tega zavedamo v širšem smislu, kar vaša prireditev iz leta v leto nazorno ponazarja. Dejstvo, da ste se s svojo dejavnostjo uvrstili med top 6 najboljših zelenih praks na svetu v kategoriji Earth pa dokazuje, da grejo vaše prakse v pravo smer. Želimo si, da bi tem trendom sledili tudi ostali."


Cerje je po hudi preizkušnji postalo primer dobrega sodelovanja med civilno javnostjo in stroko in rezultati nam dajejo elan, da s prakso nadaljujemo.


Skupaj s strokovnjaki iz Zavoda za gozdove Slovenije zasledujemo cilj pogozditi 22 hektarjev pogorišča. V doslej izvedeni prvi vseslovenski akciji pogozdovanja in petih manjših, ki so sledile v času korone, smo na dobrih 10-ih HA posadili 12.000 črnih borov, ob poti do Pomnika miru pa je zrastel Drevored hvaležnosti z 204 avtohtonimi drevesi breka, skorša, javorja in hrasta, ki bo za vedno pripovedoval zgodbo o srčnosti ljudi, ki so se tako množično odzvali na naš klic na pomoč, se udeležili akcij sajenja ali donirali sredstva. V naši zeleni družini je danes že preko 900  posameznikov, nekaj čez 400 jih je kupilo svoja drevesa preko portala www.drevozacerje.si, 450 pa se nam jih je priključilo v prednovoletnem povabilu partnerske organizacije Zeleno drevo k nakupu živega drevesa za okrasitev. Akcijo je z donacijami podprlo že tudi preko 50 slovenskih podjetij in pretežni del sredstev smo porabili za odvoz kamenja, dovoz zemlje, sejanje trave, obrezovanje, zaščito pred divjadjo in zalivanje drevesc, ki se bo nadaljevalo tudi letošnje poletje.

 

Pravkar potekajo pogovori s Fakulteto za arhitekturo in Pobudo za kraško suhozidno gradnjo, da Cerje postane tudi učni poligon za gradnjo kraških zidov. Tako se bo ta dragocena veščina, ki je bila leta 2019 vključena v Unesco dediščino človeštva, iz mojstrov prenašala na mlajše generacije in znanje ohranilo.


Zahvala, da projekt živi, gre seveda vsem, ki nas podpirajo sedaj že tretje leto in nestrpno čakajo na priložnost, ko bomo lahko ponovno v še večjem številu zavihali rokave in nadaljevali s pogozdovanjem tam, kjer danes še vedno zeva kamenje in pušča. Pred nami je še veliko dela, a se zavedamo, da pri ohranjanju planeta šteje vsako drevo in vsaka gesta posameznika pomembno prispeva k pozitivnim spremembam v družbi in v okolju. 


Bodimo ta sprememba in naredimo korak v pravo smer za prihodnost, ki si jo želimo za naše zanamce! Tudi z nakupom nove sadike preko portala www.drevozacerje.si .


Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi