Naš imunski sistem je neverjeten, je naša prva obrambna linija pred nevarnostmi od zunaj in pred patološkimi procesi, ki nastajajo znotraj telesa. Prav tako od rojstva naprej »vodi evidenco« vseh mikrobov, ki jih je že premagal, zato take viruse in bakterije hitro prepozna in jih uniči. 

V našem okolju je ves čas na milijone virusov, bakterij in gliv, imunski sistem pa je kot nevidna trdnjava. Okoli sebe imamo prvo obrambno linijo, kožo in imunske celice, ki mikroorganizmom preprečujejo vstop v telo. Ta stopnja imunosti je nespecifična in kot živi zid ne izbira med različnimi mikroorganizmi. Druga obrambna linija je specifična, njen namen je nastanek spominskega imunskega odziva, specifično usmerjenega proti molekulam povzročitelja bolezni. Za specifično prepoznavanje in posledično odstranjevanje tujih molekul imajo limfociti posebne receptorje za tujke. Vsaka obrambna celica ima na svoji površini eno samo vrsto povsem značilnih in unikatnih receptorjev za molekulo, ki je za naše telo škodljiva. Ta vrsta imunosti se imenuje telesna ali humoralna imunost. Tretja obrambna linija pa je specializirana za vse naše lastne celice, ki so poškodovane ali pa so vanje že prodrli mikroorganizmi. Te imunske celice delujejo predvsem z aktivacijo drugih imunskih celic. Reče se ji celična imunost. Neuravnoteženost te vrste imunosti lahko pripelje do avto imunih bolezni, to je takrat, kadar te celice začnejo napadati naše zdrave celice. 

Kje pa se nahaja naš imunski sistem?

Imunski sistem je zapletena mreža različnih celic, ki nastajajo in se dokončno razvijajo v kostnem mozgu, bezgavkah, timusu in vranici ter se po cirkulatornih telesnih sistemih (krvi in limfi) pretakajo po celotnem telesu. Imunski sistem ni en organ ali organski sistem, imunski sistem se nahaja povsod v telesu. 

Dobro delujoč imunski sistem je najboljša strategija, da ostanemo zdravi. Krepitev imunskega sistema vedno pomeni krepitev celega telesa, spoznavanje lastnih emocij in  načina življenja. 

Za dober imunski sistem skrbimo že na nivoju želodca, ker je ustrezno močna želodčna kislina ena od pomembnih obrambnih linij imunskega sistema. Prebavni trakt je naše zunanje okolje, čeprav je znotraj našega telesa, spremembe v kislosti želodčne kisline pa so pogosto povezane s spremembami limfocitov v telesu. Zato je pomembno, da v času prehladov in gripe pazimo, kaj dajemo v lonec. 

Kadar je naše telo preobremenjeno in imunski sistem dela z zadnjimi zmogljivostmi, je lahko obilica težkih čustev, kot na primer strah, dejavnik, ki kot zadnja kapljica v prepolnem kozarcu potisne sistem čez rob. Pomaga lahko že ena preprosta dihalna vaja na dan. 

Na naslednjem predavanju v začetku januarja pa bomo spoznavali zelišča, olja, minerale in vitamine, ki pomagajo krepiti imunski sistem. Ogledali pa si bomo tudi njihov mehanizem delovanja. 

Vse lepo v novem letu vam želimo!

Besedilo: mag. Mateja Kržin

Foto: Uroš Rangus