Vsak od nas je edinstven, smo različno veliki in težki, imamo drugačne oči, presnovo, strukturo kosti, vsebnost maščob, prebavo, občutljivost na hrano, raven energije, krvne skupine in imamo tudi drugačno raven želodčne kisline. Slednje pa je prav gotovo podatek, o katerem ne razmišljamo prav pogosto. Sodoben način življenje nas pelje v smer, kjer se nivo želodčne kisline šibi in kjer težave z želodcem postajajo skoraj kronična težava vsakodnevnega življenja.

Prostornina želodca je okoli enega litra, vendar vanj spravimo precej več – 300 g mesa, 300 g krompirja, 3 dl kokakole, skledo solate, dva kosa torte in še kaj. Prebava se v tako napolnjenem želodcu poslabša, ker se želodec komaj premika in razteguje, vzame pa tudi prostor drugim organom (pljuča, jetra, srednji zavoj debelega črevesja). Želodec deluje optimalno v kislem okolju, pH vrednost želodčne kisline je od 1 do 2, za razliko od požiralnika, kjer je pH med 6,8 in 7,5, in dvanajsternika, kjer je pH med 2,7 in 4.

Želodec mora biti tako kisel zaradi več zelo pomembnih razlogov:

• Kislost nevtralizira škodljive patogene, kot so kvasovke in bakterije, ki vstopajo v telo s hrano. Če jih ne uničimo, lahko povzročijo zastrupitev s hrano ali porušijo občutljivo ravnovesje črevesnih bakterij. To ima lahko celo vrsto prebavnih posledic, kot so driska, plini, napenjanje in bolečine.

• Kislost aktivira encim za prebavo beljakovin (pepsin) v želodcu, ki je poleg klorovodikove kisline potreben za začetek cepitve beljakovinskih molekul.

• Kisli himus (želodčna vsebina) sproži sproščanje nadaljnjih prebavnih izločkov v tankem črevesu, potrebnih za popolno razgradnjo hrane in za njeno absorpcijo v krvni obtok. V resnici je na tej točki hrana še vedno zunaj telesa in je ni mogoče uporabiti, zato za pomoč pri optimizaciji prebave in podpori absorpcije končnih produktov prebave – enostavnih sladkorjev, aminokislin in maščobnih kislin ter glicerola – potrebujemo dobre ravni želodčne kisline.

• Kislina pomaga pri sproščanju vitamina B12 iz hrane in pomaga aktivirati intrinzični faktor, potreben za absorpcijo B12. Simptomi pomanjkanja B12 vključujejo izgubo spomina, dezorientacijo, halucinacije in mravljinčenje v rokah in nogah.

• Kislina ima pomembno vlogo pri ionizaciji mineralov, kot so železo, cink, kalcij in magnezij, ter za njihovo učinkovito absorpcijo v krvni obtok.

• Kislina pomaga zapreti spodnji ezofagealni sfinkter, kar pomaga, da kisla vsebina ne zahaja navzgor v požiralnik.

• Kislina pomaga aktivirati pilorični sfinkter in tako omogoči, da želodčna vsebina preide v tanko črevo in ne ostaja v želodcu dlje, kot je treba.

Na svet smo prišli brez navodil za uporabo, pa bi nam včasih še kako prav prišla. Danes več vemo o vseh hišnih aparatih kot o lastnem telesu. V avto ne bi nikoli nalili napačnega goriva, v želodec pa zmečemo prav vse, dobro in slabo, in o tem razmišljamo šele, ko "zaribamo".

Naslednje predavanje, motnje hranjenja, bomo imeli v sredo, 25. 1. 2023, ob 17. uri.

mag. Mateja Kržin v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš