Že Hipokrat je govoril, da se večina bolezni začne v črevesju in da ravnovesje v prebavnem sistemu vpliva na naša čustva, imunski sistem in življenjsko energijo. Zdravje črevesja je tesno povezano tudi s črevesno mikrobioto, torej z razmerjem med dobrimi in slabimi bakterijami v našem črevesju.

Človeška mikrobiota je skupek vseh mikroorganizmov, ki simbiotsko prebivajo v našem telesu. Teh je več kot 500 vrst, razlikujejo se po nalogah, ki jih opravljajo in mestu, kjer so naseljene. Največji delež mikrobiote najdemo v črevesju. Ustrezna mikrobiota v črevesju pomaga pri presnovi hranil, izboljša mobilnost črevesne vsebine, krepi moč črevesne sluznice, zavira naseljevanje slabih bakterij, pomaga pri nastajanju vitaminov in hormonov. Zdrava mikrobiota ima pozitiven vpliv tudi zunaj črevesja, saj krepi celoten imunski sistem ter vpliva na dobro počutje in mentalno ostrino. V črevesju se nahaja kar 70 odstotkov našega imunskega odziva.

Zakaj je v črevesju največji delež našega imunskega sistema?

Ker naš imunski sistem deluje preko krvožilnega in limfnega sistema. Bela krvna telesca ali obrambna telesca po krvi in limfi potujejo v vsak kotiček našega telesa. Ker imamo okoli črevesja veliko krvnih in limfnih žil je največji delež imunskega sistema tam. Obrambne celice ločimo na dve skupini – fagocite, ki so vojaki v prvi bojni liniji in na različne načine odstranijo mikroorganizme iz našega telesa, in limfocite T in B, katerih naloga je bolj kompleksna, prvi tvorijo protitelesa in slednji odstranjujejo nam lastne poškodovane celice.

Imunski sistem je dinamično delovanje vseh treh nivojev, pri čemer je pomembno ravnovesje v njihovem delovanju. Če želimo biti zdravi, je treba krepiti vse tri odlike imunskega sistema, enostransko delovanje lahko ruši stabilnost tega izredno kompleksnega telesnega sistema.

Posebej smo izpostavili pomen kožnega mikrobioma, ki se nahaja na površinskih plasteh povrhnjice. Sestoji se iz 1000 vrst različnih bakterij, s katerimi si nudimo vzajemne koristi po načelu kometitivnosti (prostor in hranila), poleg tega pa bakterije izločajo za nas koristne snovi, spodbujajo imunski sistem, nas ščitijo pred okužbami, umirjajo vnetja in ščitijo pred patogenimi mikroorganizmi iz okolja. Prekomerno umivanje in razkuževanje uničuje površinski mikrobiom in na ta način nudi prostor patogenim mikroorganizmom.

Današnji slog življenja, v katerem so pomembne hitrost in hitre rešitve, lahko slabo vpliva na ustvarjanje vsakodnevne rutine, ki dolgoročno vzdržno krepi zdravje. Moderna doba nam je prinesla veliko dobrega in hitrost razvoja hitrih rešitev, ki nam povečujejo udobje vsakdana, je pogosto prehitra, tako za naš evolucijski razvoj kot tudi za drobne vsakodnevne vrline, ki krepijo zdravje.

Besedilo: Mateja Kržin v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš