Večinoma dihamo skozi usta, ne skozi nos. Naši predniki so prešli na dihanje skozi usta le v nevarnih okoliščinah, da bi lahko zajeli več zraka, ki so ga potrebovali za bolj intenzivno telesno dejavnost. Dihanje skozi usta je bolj izhod v sili, ki aktivira odziv »boj ali beg« in se danes kronična prisotnost tega odziva kaže tudi skozi način dihanja.
Globok vdih in izdih, s katerim v pljuča dostavimo veliko zraka, ni način, ki bi se ga posluževali vsakodnevno. Je le ena od dihalnih tehnik. Dnevno stremimo k lahkotnemu dihanju, kjer se z vdihom in izdihom trebuh nežno in skoraj neopazno širi in krči. To dihanje naj bi potekalo neprisiljeno, tiho, redno in skozi nos.
Več kisika v pljučih in krvi še ne pomeni več kisika v mišicah in tkivih. In tam ga naše telo potrebuje. Če dihamo čezmerno, iz pljuč in krvi iztisnemo preveč ogljikovega dioksida, zadostna količina tega plina pa je ravno tako pomembna kot zadostna količina kisika. Naloga ogljikovega dioksida je tudi ta, da rahlja vezi med hemoglobinom in kisikom ter omogoča dostavo kisika mišicam in organom.
Dihanje govori o našem počutju in zdravju, razlaga nam naša čustva, razkriva naše strahove in pogum. Način dihanja lahko poveča ali zmanjša bolečino, stanje umirjenosti pa najhitreje najdemo skozi zavesten vdih v trebuh in izdih, ki je daljši.
Odlična vaja za umiritev
Z načinom dihanja lahko sami ustvarjamo prijetne občutke, umiritev ali poživitev. Za umiritev je odlična vaja 4 – 8 – 4, ki je opisana v nadaljevanju.
Pripravimo mirno okolje z nežno glasbo in budilko, ki jo nastavimo na 5 minut. Smo v ležečem položaju, eno roko odložimo na trebuh v predelu popka in drugo roko pod prsni koš. Vaja je sestavljena iz treh delov: iz vdiha v trebuh, ki traja 4 sekunde, izdiha, ki ga podaljšamo na 8 sekund in iz 4 sekund, ko zrak zadržimo. Vajo izvajamo 5 minut, budilko imamo zato, da se lahko čim bolj prepustimo trenutku. Če nam je za začetek dinamika 4 – 8 – 4 preveč, jo prilagodimo sebi, pomembno je samo to, da je izdih daljši od vdiha.
Več o dihanju in dihalnih tehnikah pa vam bomo predstavili na brezplačnem predavanju v AIA – Mladinskem centru Mengeš. Lahko pa nas obiščete tudi v Studiu Matlux v Kančevi hiši. Se vidimo!
Besedilo: Mateja Kržin





