Do tega dvoboja so Mengšani vodili z 8 proti 2. Lanska suverena zmaga jim je vlivala veliko zaverovanost vase in samozadovoljstvo. Vodja Nemengšanov je imel sedaj zadnjo priložnost, da ohrani ta položaj, saj je lanski poraz z veliko razliko zarezal ogromne in globoke brazde v njegovo srce in zavest. Odločen je bil, da pridobi vse najboljše igralce za igranje. V veliki meri mu je to uspelo, saj so mu pomagali tudi nekateri skrivni lobisti. Mengšani ravno tako niso stali križem rok, vendar vseh najboljših igralcev, tako kot nasprotniki, vendarle niso uspeli pritegniti k igranju. Lep sončen dan se je napovedoval. Sonce je prikukalo točno deset minut pred šesto uro zjutraj. Malo pred deveto uro je prišla večina igralcev. Nekateri tudi že veliko prej. Tudi vodji obeh ekip, Dušan Planinšek – Dule in Ivan Juretič in tudi Mušičevi s predsednikom Marjanom na čelu. Pred tekmo je bilo potrebno urediti še nekaj opravil, da bi srečanje potekalo tekoče in nemoteno. Po obveznem fotografiranju pred tekmo vseh prisotnih teniških igralcev in teniških igralk, ki so tokrat prišle že drugič zaporedoma na tekmovanje, se je s skoraj polurno zamudo tekma pričela. Ob odsotnosti vodje tekmovanja sta vodenje prevzela oba šefa ekip. V prvi menjavi je prvo zmago na srečanju priborila ženska dvojica Avsenik – Gladek. V tem prvem nizu petih iger so Nemengšani povedli s 3 : 2. Tudi prva menjava se je končala z enakim razmerjem zmag. Lanskim poražencem se je začel jasniti obraz. V drugi menjavi so Mengšani pokazali zobe. Dobili so jo s 3 proti 2. Tretja menjava je zopet prinesla zmago Nemengšanom s 3 : 2. Nemengšani so povedli z 11 proti 9. Očitno je bilo, da zadnja menjava odloča o zmagi. Izid 4 : 1 za Nemengšane in končen rezultat 15 proti 10 za njih. Težko priborjena končna zmaga in zmanjšanje razlike na vseh enajstih srečanjih, na 8 proti 3 za Mengšane. Iz rok predsednika je Ivan Juretič prejel prehodni pokal in ga s svojimi tekmovalci veselo proslavil. Duletu je poklonil steklenico češenj namočenih v žganje rekoč z izrekom Napoleona, ki mu ga je poslal eden od njegovih igralcev, ko jim je poslal pred tekmo vzpodbudno sporočilo: »Če zmagaš, si šampanjec zaslužiš, če izgubiš, ga pa potrebuješ.«

Zopet se je izkazalo kako trdno društvo je TK Mengeš. Igralo je točno 50 igralcev, med njimi je bilo 9 deklet, ki so odigrala 4 igre posamezno in eno dvojic. Poživila so sivino moških, prinesla mehkejši odtenek iger in s svojo dobro igro potrdila uspešne priprave z Lošinja. Celoten potek igranja je potekal mirno, toda zagrizeno, brez sporov in povišanih tonov, zato sta oba vodja imela izredno lahko delo. Pohvaliti je potrebno oba Andreja, Novoselca in Ivanušo. Najstarejša igralca srečanja sta pokazala zagrizeno in neizprosno igranje in zavidljivo telesno pripravljenost.

Do naslednjega srečanja ob letu osorej je veliko časa za proslavljanje ob zmagi in lizanje ran ob porazu. Nasvidenje na 12. srečanju obeh ekip v letu 2018.

Besedilo in foto: Bregov Šimen