Taborili smo na Dolenjskem, v Dolnjem Kotu pri Žužemberku, kjer nas je v vročih dneh prijetno osveževala reka Krka. Vsak dan smo zgodaj vstali in po zajtrku začeli z učenjem preživetja v naravi – postavljali smo bivake, izdelovali pionirske objekte ter se urili v prvi pomoči.

Po okusnem kosilu, za katero je skrbela naša kuharica Majda, in krajšem počitku smo popoldneve preživljali ob taborniških in vodnih igrah ter tekmovanjih v kuhanju. Večeri so bili namenjeni taborniškim porokam, krstom in drugim zabavnim dogodkom, ki so stalnica vsakega tabora. Večere smo običajno zaključili ob tabornem ognju in spremljavi kitare. A za nekatere so se zavlekli še dolgo v noč. Odvijali sta se namreč dve pomembni taborniški preizkušnji – kraja zastave s strani domačinov, kjer smo taborniki RUP Mengeš uspešno ubranili svojo zastavo, ter prestopi. Vsi so svojo nalogo uspešno opravili, tako da je naš rod zdaj bogatejši za 16 novih GG-jev (gozdovnike in gozdovnice), 3 PP-je (popotnike in popotnice) in 1 grčo.

Besedilo: Nejc Korošec

Foto: Nejc Šinkovec