Našo zgodovino je zbral v obsežni kroniki »Taborništvo v Mengšu«, katero je napovedal na lanskoletnem občnem zboru. Po enem letu zbiranja dokumentov, poročil, fotografij, zapisov, arhivskega gradiva in spominov zdajšnjih in bivših članov je nastalo celovito delo. V njem je opisan razvoj od zametkov taborništva v Mengšu, ki segajo v leto 1959, pa vse do danes. Dne 20. novembra 1959 je bil sklican ustanovni občni zbor Čete bele gore Mengeš, ki je že prvo leto štela 48 članov in delovala v sklopu odreda Skalnih taborov Domžale. Prva leta delovanja čete so bila nestabilna; povezovali so se tako z domžalskimi kot s kamniškimi taborniki, vendar je bila aktivnost večkrat prekinjena in za nekaj let je taborništvo v Mengšu zamrlo. Do ponovne obuditve je prišlo leta 1980 z ustanovitvijo Čete tabornikov Mengeš, ki jo je že od prvega leta vodil tudi Lojze Ručman. Četa se je leta 1981 preimenovala v Odred upornega plamena Mengeš, kasneje pa v Rod upornega Plamena Mengeš, kot se imenujemo še danes.

Lojzetu Ručmanu se mengeški taborniki zahvaljujemo za vso dosedanje delo, ki ga je opravil za taborništvo – od ustanovitve, vodenja in razvoja rodu, ureditve društvenih prostorov v »Pruhu«, zbrane zgodovine v kroniko in še mnogo drugih ur svojega časa, ki jih je namenil našemu delovanju. Na občnem zboru je kroniko predal trenutnemu starešini Blažu Slabajni in s tem simbolično predal skrb za nadaljnje beleženje zgodovine.

Za dragoceno kroniko smo iskreno hvaležni, saj predstavlja pomemben zapis naše skupne poti in temelj za prihodnje generacije. Ob tem se zavezujemo, da bomo njeno zgodbo vestno nadaljevali, jo že letos dopolnili z letnim poročilom ter v prihodnje redno beležili dogodke in dosežke našega rodu.

Besedilo in foto: