Tekmovanje se je dopoldan odvijalo precej počasi in zelo napeto. Prvi so v napad krenili Radomljani, ki so bili v prvih dveh krogih zelo suvereni. Kmalu pa so se začeli prebujati tudi zaspani Mengšani, ki so z zmagami Skoka, Hurwitsa in Hadžiagiča rezultat hitro obrnili v svojo korist. Tekma se je nadaljevala popolnoma v znamenju mengeške nadvlade, saj so domačini dobivali tekmo za tekmo in razliko le še višali. Na igrišča so prihajala tudi slovita imena mengeškega tenisa, kot je denimo dvojica Lopatič/Rahne, ki v tovrstnih prijateljskih srečanjih sploh še ne pozna poraza. Letos sta Janez in Franci nastopila celo dvakrat in bila zelo suverena. Razočaral ni niti specialist za dvoranski tenis Rajko Hribar. Zelo suverena sta bila tudi soimenjaka Stane Ocepek in Stane Žugelj, gledalce pa je najbolj navdušila predstava dveh izkušenih »mačkov«, in sicer Marjana Resnika (Lendla) ter Toma Šolmajerja, ki sta po besedah Lendla igrala bombastično. Zmagovito točko je okrog tretje ure priboril Luka Jakopin, kar pa ni ustavilo Mengšanov, ki so mleli z vso silo kot pravi radomeljski mlinarji. Tekma se je tako zaključila okrog osme ure zvečer, rezultat na plakatu pa je sporočal visoko zmago Mengšanov z rezultatom 23 : 12. Treba pa je priznati, da so se domačini obračuna s pobratenim klubom kar malo bali, saj se je že kar nekaj časa prej na igriščih šušljalo, da je ekipa Radomelj sedaj še močnejša kot kadarkoli prej. Iz tajnih virov smo izvedeli, da naj bi šlo celo za enega najboljših klubov v Sloveniji. Vendar, kaj pa je to za nas, oziroma kot bi rekel Stane Ocepek: »Kaj se pa zamudimo«.