Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Mengeš
JUTRI
8°C
3°C
SOB.
6°C
0°C
Oceni objavo

Slovensko ozemlje v pozni antiki

Naše ozemlje, čeprav majhno, je imelo v pozno antičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju velik pomen. Po propadu rimskega cesarstva je potekala skozi naš prostor najlažja pot med srednjo Evropo in Sredozemskim morjem na ozemlje Italije, kjer je bil popek tedanjega sveta. Prek slovenskega ozemlje so vpadala številna ljudstva, med njimi Huni, Goti, Langobardi, Avari, Ogri, Slovani itd. Medtem ko so se zaradi varnosti tedanji prebivalci slovenskega ozemlja začeli zatekati v t. i. višinske naselbine, je med Goti in Bizantinci potekala vojna, Merovingi so na francoskem ozemlju začenjali širiti svojo oblast, ljudstvo Langobardov je počasi napredovalo v osrčje Evrope, njim pa so sledili Avari in Slovani. Vsi ti dogodki so pripeljali do točke, ko je bilo naše ozemlje prepuščeno samo sebi in je v nekakšnem političnem vakuumu edino vez s starim antičnim življenjem predstavljala cerkvena organizacija. Katoliška vera in Cerkev sta bili tukaj prisotni vse do prihoda Slovanov na slovensko ozemlje, saj se škofje Emone, Celeje in Poetovije (povsem ali pa le deloma) omenjajo na cerkvenih sinodah (zbor škofij) v 4., 6. in 7. stoletju. Prihod Slovanov in njihova stalna naselitev pa je pomenila konec antike. Življenje se je spremenilo v vseh sferah, od ekonomije do kulture in jezika, kljub temu pa antična tradicija ni čisto zamrla; še danes reke, ki so daljše od 30 km, nosijo rimska imena, npr. Sava, Drava itd., slovanska pa so npr. Bistrice, Pšate itd.

Šolski uri predavanja je sledilo kakšne pol ure vprašanj; nekatera so bila malce nenavadna, a sem se potrudil na vsako odgovoriti kar se da natančno.

Na tem mestu bi želel izpostaviti eno stvar. Zgodovina je znanstvena veda. Je interdisciplinarna veda; je veda, ki za dosego svojega cilja uporablja vse druge možne vede, od arheologije, jezikoslovja, etnologije, geografije itd., je veda, ki kritično in objektivno raziskuje človeško družbo in dogodke v preteklosti. Ker zgodovina razlaga preteklost, nam poznavanje le-te omogoča jasno sedanjost in upanje v čim boljšo prihodnost. Kar se je slabega zgodilo v preteklosti, lahko preprečimo v prihodnosti; predvsem zato latinski rek Historia magistra vitae, zgodovina učiteljica življenja, dobi globlji pomen.

A tudi zgodovina ne more biti vedno povsem natančna. Pri interpretaciji več sto ali tisoč let starih dogodkov, ko nimamo pisnega vira, lahko pride do različnih razlaganj. Če temu dodamo preveliko mero subjektivnosti in ščepec emocije, naenkrat dobimo vrsto ''zgodovinskih'' knjig, v katerih avtorji, ki so brez zgodovinske izobrazbe pišejo brezbrižno in samosvoje. Tako je moč brati npr., da smo Slovenci na našem ozemlju prisotni že več kot 5000 let, da je slovenščina najstarejši jezik na svetu in podobno. Sliši se lepo, toda želje in resnica sta dva različna pojma. Resnica je napisana s strani zgodovinarjev, ki so se leta in leta šolali in usposabljali. Ali smo res lahko manj ponosni na svoje prednike, ki so se iz Azije naselili v osrčje Evrope in niso klonili pred vojnami, boleznimi in drugim nevšečnostim? Ali našim čustvom res ni zadoščeno, ko rečemo, da ustoličevanje vojvod ni prastar slovenski ritual, ampak fevdalni obred iz časa visokega srednjega veka, ki se je odvijal na Koroškem?

Vendar opažam, da se take stvari ne dogajajo le v naši stroki. Naj si bo zgodovina, klimatologija ali pa zdravstvo; prevečkrat dovolimo, da namesto razuma našemu življenju narekujejo čustva.


Besedilo: Matic Bratovž

Oglejte si tudi