V okviru projektne naloge »So mesta in je podeželje: Trajnostna soseska med mestom in podeželjem« so se študentje osredotočili predvsem na trajnostne zahteve. Med izhodišči za doseganje trajnosti pa ni bila samo energijska trajnost, ampak trajnost predvsem s prometnih vidikov oziroma kako v urbanistični razvoj območja vključiti perspektivo trajnostne mobilnosti. Predvsem kako vzpostaviti življenje v soseski, kjer uporaba avtomobila ni potrebna.
Drugo pomembno izhodišče je bilo, kako v načrtovan razvoj območja vključiti ponovno vzpostavljanje sosesk, ki bi ljudi znova povezale med seboj v skupnost.
Sledila je razlaga in projekcija študentov, ki so se v sedmih skupinah lotevali snovanja posameznih delov sedmih območij oziroma con vzdolž zgrajene mengeške obvoznice. Danes vam bomo predstavili projekt prve skupine, ki je snovalo cono1, najsevernejši del Mengša.
Prvo skupino je bila sestavljena iz štirih študentov in sicer Denis Krhlikar, Tea Es, Uroš Tesić in Anja Štros. Projekt je predstavila Tea Es. Skupina je pripravila predlog poselitve na coni1, najsevernejšega dela Mengša. Pri načrtovanju gradnje so velik poudarek namenili ohranitvi vidnega polja, tako v smeri Alp kot Gobavice. Povezanost med gosto in nizko poselitvijo na območju in polji, se je študentom zdela ključnega pomena. Prav zato višina načrtovane gradnje pada od roba soseske oziroma se spušča od obvoznice v smeri proti notranjosti.
Načrtovano naselje v coni1, najsevernejšem delu Mengša, je zasnovano kot trajnostna soseska s prepletom tipologij, geometrij in dejavnosti. Ob robu oziroma na zunanji strani območja so ob obvoznici načrtovani verižni bloki, ki predstavljajo višjo tipologijo in neke vrste zvočno zaščito pred prometnim hrupom. Naslednji sklop tipografij v smeri prosti notranjosti cone1 je skupek atrijskih hiš z urejenimi urbanimi vrtički in javnimi prostori. Skupina študentov je v urbanistično zasnovo območja vključila tudi vrtec, ki ga je dopolnila tudi osnovna šola. Za vključitev vrtca in šole v območje so se odločili, ker so v projektu načrtovali sosesko z gosto poselitvijo, prav tako pa bi se v primeru vseh teh razširitev prebivalstvo v Mengšu tako povečalo, da bi bila nova šola že več kot nuja. Na območju so tako predvideli tudi izgradnjo številnih javnih prostorov, športne ploščadi, otroška igrišča in urejen urban sadovnjak.
Na območju cone1, najsevernejšega dela Mengša, so načrtovali tudi prometno ureditev. V območje so vključili novo, glavno prometnico, ki poteka čez celotno območje, nanjo pa se priključujejo ostale pomožne ceste. Omejitev prometa na tej cesti bi bila 30 km/h, s čimer bi precej povečali varnost pešcev. V urbanistično zasnovo je skupina zaradi šole vključila tudi novo avtobusno linijo s postajališčem pri šoli. Z željo, da se zmanjša uporabe osebnih avtomobilov, so parkirišča načrtovana ob skrajnem robu soseske. Predvideli so, da se bodo osebni avtomobili tu parkirali, v sosesko pa se bodo stanovalci in obiskovalci odpravili peš. Prav zaradi tega so v soseski prepletene tudi številne sprehajalne in kolesarske poti.
Člani skupine so na koncu predstavitve urbanistične zasnove za najsevernejši del Mengša, med obvoznico in naslednjem Mengeš, odgovarjali na vprašanja udeležencev. Največ vprašanj je bilo povezanih z vidnim poljem z obstoječih hiš na Prešernovi oziroma na drugih območjih naselja Mengeš, predvsem ali se bo z obstoječih hiše še naprej ohranil razgled na Alpe. Študentje in tudi mentorja so pomirili prisotne, da je bila zasnova pripravljena z namenom varovanja vseh vedut, tudi razgleda na Gobavico in Alpe.
Besedilo in foto: Tina Drolc
