Hipokratova ugotovitev, da se večina bolezni začne v črevesju in da ravnovesje v prebavnem sistemu vpliva na naša čustva, imunski sistem in življenjsko energijo, je še kako aktualna tudi danes. Pravzaprav jo lahko postavimo še bolj v ospredje, saj sodobni znanstveniki s sodobno tehnologijo pogosto nadgrajujejo starodavno znanje in ponujajo še boljše rešitve, ki so hkrati znanstveno potrjene in usklajene z naravo.
Človeška mikrobiota je skupek vseh mikroorganizmov, ki simbiotsko prebivajo v našem telesu. Teh je več kot 500 vrst, razlikujejo se po nalogah, ki jih opravljajo in mestu, kjer so naseljeni. Največji delež mikrobiote najdemo v črevesju. Prav tako pa se v črevesju nahaja velik del imunskega sistema. Bela krvna telesca, ki tvorijo našo obrambo, potujejo po limfnem in krvnem ožilju, vsi organi v našem trebuhu in prsnem košu pa se hranijo, čistijo in branijo preko teh dveh cirkulatornih sistemov.
Človeški mikrobiom na koži in sluznicah služi tudi kot ščit kompetitivne izključitve – simbiotske bakterije, ki delujejo v sozvočju z nami, preprečujejo kolonizacijo patogenov. To je še posebej pomembno na koži, kajti če zaradi zunanjih dejavnikov, kot so razkužila in agresivne kreme, uničimo simbiotske bakterije, puščamo prostor glivam in patogenim organizmom.
Naša mikrobiota je del vsakega od nas. Tako kot smo ljudje neločljivo povezani z naravo in v njej puščamo svoj pečat, je naša mikrobiota neločljivo povezana z nami. Brez nje ne bi preživeli, prav tako pa nas za svoj obstoj potrebujejo simbiotske bakterije. Brez bakterij življenja na Zemlji v obliki, kot ga poznamo danes, ne bi bilo.
Našo mikrobioto šibi vse tisto, kar šibi tudi nas same, vse, kar je oddaljeno od sozvočja z naravo in ne ustvarja ravnovesja z njo: stres, procesirana (mrtva) hrana, hranila, na katere naše črevesje ni evolucijsko prilagojeno (zdravila, steroidi, fungicidi, pesticidi …), rafiniran sladkor, pasterizirana živila, antibiotiki (anti-bios) …
Moderna doba nam je prinesla veliko dobrega in hitrost razvoja materialnih dobrin, ki nam povečuje udobje vsakdana, je pogosto prehitra za naš evolucijski razvoj. Podobno je tudi s hrano, zato je koristno, da se včasih ozremo tudi k preprostim hranilom, za katere je bilo skozi evolucijo narejeno naše telo in na katere je prilagojena naša mikrobiota.
Besedilo: Mateja Kržin v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš
Foto: Brane Tomšič




