Potovanje pričnem v kaotičnem Katmandu. Lepo se je sprehoditi po ulicah glavnega mesta. Se povzpeti do opičjega templja Swayambhunath, od koder je lep pogled na Katmandujsko dolino. Še lepši je večerni obisk in sprehod okoli največje stupe v Aziji - Boudhanath in biti del kora, ritualnega kroženja okoli stupe pod budnim Budinim očesom.

Sledi vožnja do izhodiščne točke Besi Sahar oz. nekaj vasic višje ob poti, kjer v Jagatu pričnem tokratni treking. Prvi dnevi so bili precej »čudni«. Srečeval sem številne pohodnike, ki so se vračali nazaj. Razlog je bilo slabo vreme in ogromna količina snega, ki ga v tem delu Nepala ne pomnijo že več desetletij. Navkljub vsem informacijam nadaljujem treking in se prepustim čarom hribov in naravi.

Višje kot sem se vzpenjal, lepiš so pogledi na bele in zasnežene gore. Tudi pohodniška pot je od višine 3000 metrov poteka po ozki, v sneg izklesani potki… Osmi dan prispem v Throng Pendi, od koder naslednji jutro, malo pred četrto uro začnem naskok proti prelazu Thoranga-la, ki leži na višini 5416m in je najvišja točka tega treka. Dosežem ga okoli 10. ure dopoldan. Od tu pa skoraj 1600m spust proti Muktinatu. Na drugi strani prelaza pa povsem drugačna pokrajina, ki s svojo pustostjo daje pridih Tibetanske planote. Dnevi, ki sledijo, potekajo malo po cesti, precej pa po novo nastalih stranskih pohodniških poteh. Treking zaključim v vasici Tatopani.

Na poti se ustavim še v Pokari in se obiščem nacionalni park Chitwan.

Preden poletim nazaj domov, prisostvujem hindujskemu pogrebu – sežigu trupel ob največjega hindujski tempelj v Nepalu – Pashupatinatha.

Predava popotnik Zoran Furman.

Predavanje je brezplačno in bo potekalo preko Zoom aplikacije ter v živo v prostorih AIA - Mladinskega centra Mengeš, Slovenska c. 28.

Prijava na https://forms.cloud.microsoft/r/2wHx47X1a3