Na predavanju smo namenili pozornost čuječi komunikaciji, ko ob zavedanju samega sebe in dogajanja v nas pozorno in čuječe poslušamo, slišimo in razumemo sogovornika ter njegov pogled na situacijo, brez vrednotenja njegovih stališč. S takšno komunikacijo ohranjamo odnose ter jih z empatijo in sočutjem še poglabljamo. Postajamo bolj fleksibilni, uravnoteženi in odporni na izzive medsebojnih odnosov ter hitreje spet najdemo notranji mir in ravnotežje. Predavateljica je skupaj z udeleženci najprej izvedla kratko tehniko čuječnosti. Z njo smo ugotovili, da v prvi vrsti in najprej komuniciramo sami s sabo. Naše telo nam sporoča, kako se počuti in kaj potrebuje, če ga le želimo slišati. Opazimo svoje misli, ki nam govorijo vse mogoče in se prevečkrat z njimi zapletemo v pogovor, se obsojamo, kritiziramo, smo nestrpni do sebe ali jezni. Znamo s sabo in svojimi notranjimi konflikti komunicirati ljubeče, z mehkobo in podpirajoče, se slišati in razumeti?

Z drugimi (enako seveda tudi s sabo) običajno komuniciramo na nam znane in priučene načine. Največkrat, še posebej v stresnih situacijah, komuniciramo po avtomatizmih. Odzovemo se borbeno, pobegnemo iz komunikacije ali pa zamrznemo. Zato je zelo pomembno, da najprej ozavestimo, kako se počutimo, in si znamo vzeti čas zase, se pomiriti. Šele nato je smiselno, da gremo v komunikacijo z drugimi. Šele takrat namreč lahko drugega res slišimo in razumemo (tudi če se ne strinjamo z njim) ter mu tudi mi na spoštljiv način predamo svoje sporočilo, kar je bistvo komunikacije.

Pogledali smo štiri osnovne tipe komunikacije (agresivna, pasivno-agresivna, pasivno-nemočna in čuječa asertivna) ter še posebej kako poteka čuječa asertivna komunikacija. Pri tem so pomembne tri stvari:

• naloga govorca je, da sporočilo pride do poslušalca in da govorec uporabi prave besede, glas, mimiko, držo, jasnost sporočila, pravi trenutek in pristop tako, da poslušalec razume sporočilo;

• naloga govorca je tudi, da preveri, ali je poslušalec slišal in razumel sporočilo, torej da pridobi povratno informacijo od poslušalca, kako je sporočilo razumel;

• tretja naloga pa je naloga obeh, tako poslušalca kot govorca, da sta oba prisotna in čuječa v pogovoru.

Udeleženci so postavili tudi kar nekaj zanimivih vprašanj o komunikaciji, tudi kako komunicirati s človekom, ki je bolj pasiven, ne želi govoriti ipd. Pogovor s prijetnim druženjem pa se je nato nadaljeval tudi še po uradnem zaključku predavanja.

Besedilo: Lucija L. Skok, v sodelovanju z AIA Mladinskim centrom Mengeš

Foto: Brane Tomšič