Srečujemo se, ker o Otroku še svojpot nismo začeli govoriti, povedati o njem pa je potrebno toooliko tega. O Otroku ne govorimo. Govorimo o produktu staršev, ga tehtamo, merimo, cepimo in vzgajamo ter složno ugotavljamo, da se vpliv nanj nekje do sedmega leta izgubi, nakar produkt postane Odrasel. Produkt staršev je podvržen izvirnemu grehu in ga je kot takega treba od prvih dni paziti in motriti, da ne zdrsne v pekel, pregreho ali celo v samomor, ki, zdi se, je vedno odprta pot. Zato je nujna vzgoja – nepopustljiva in uravnotežena – korenčka toliko kot palice, da produkt zraste v bitje, ki ve, da je življenje kruto, težko in nevredno hvale. Le takemu produktu bo življenje v veselje in bo pripravljen na odrasla leta ... Produkt staršev se spočne v maternici, ko spermij oplodi zrelo jajčece.

Še danes bi ne verjeli drugače, če nas Raelijanci ne bi razsvetlili. Ja, tisti, ki so klonirali ovco in so napovedali tudi klon človeka, ampak ... so ugotovili, da se ne da. Je pa res, da so Zunajaternično oplodili jajčece in ga oplojenega postavili v 'boljše' okolje, kot je maternica, pa ... nič. Oplojeno jajčece je shiralo in umrlo. Ne eno, na tisoče ... Obupali so s podukom, da za spočetje človeka nista dovolj spermij in jajčece.

Smo pripravljeni priznati, da se otrok spočne nekje zunaj nas in da mu z oplojenim jajčecem ponudimo le gnezdo? Smo pripravljeni sprejeti v svoji domišljiji, da v oplojeno jajčece prileti Iskra, ki sproži delitev? Smo ali ne, takšna so dejstva, ki ostajajo nedotaknjena kljub naši zavedenosti in vztrajnemu zanikanju.

Besedilo in foto: Aleksander Jakopič