Po obisku vsem znane Hirošime s temačno zgodovino nam je pokazala nekaj skritih biserov Japonske, kamor tuji turisti redko zaidejo, denimo najstarejše lesene zgradbe na svetu v templju Horyu-ji in zanimive grobnice v obliki ključavnice v mestu Sakai blizu Osake.

Poletni meseci so v Kjotu zaradi visokih temperatur in vlage neznosni in takrat je najprimernejši čas za obisk severnega otoka Hokaido. Tukaj nas pozdravijo prestolnica Saporo z morda najbolj znanim japonskim pivom in številni nacionalni parki. Povzpeli smo se na vulkan Usu-zan, občudovali z vodo napolnjeno kaldero Toya-ko, se namakali v vročih vrelcih in japonskih toplicah onsen, se sprehodili skozi jigoku ali »pekel«, kolesarili ob čudovitih jezerih vzhodnega dela otoka in ob ledenem dežju obiskali nahajališča žvepla.

Na glavnem japonskem otoku Honšu smo se seznanili še z najsvetejšim šintoitskim svetiščem Ise, zaplavali ob južnih obalah počitniškega mesteca Shirahama in obiskali tradicionalno mesto Kanazawa, znano po zlatih lističih in verjetno najlepšem japonskem vrtu. Ob previsu v jesen smo se sprehodili še med postojankami po nekdanji poštarski poti med Kjotom in Tokiem.

To ni bilo klasično potopisno predavanje, temveč pripoved o deželi, ki je Tini po enem letu tako prirastla k srcu, da jo je zapustila z orošenimi očmi.

Besedilo in foto: Tina Škorjanc v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš