Nekdanja Burma oziroma današnji Mjanmar je s svojo zaprtostjo bila dolgo osamljeni otok med Indijo in Tajsko. Z odprtjem meje za tujce je Burma čez noč postala ena izmed najbolj obljudenih dežel v jugovzhodni Aziji. 

V glavnem mestu Yangon se sprehodim med številnimi uličicami in tržnicami, kjer se občuti vpliv nekdanjega angleškega vladanja. Sledi ogled sončnega vzhoda in zahoda med številnimi templji v Baganu. Ob reki Ayeyarwady v Mandalyu pa spoznam kruto realnost življenja otrok. Namesto učenja v šoli po cele dneve delajo in nosijo drva za nekaj evrov. Tu je še sloviti U’Beinov, najdaljši tikov most na svetu. V Hsipow se peš odpravim do Namhsana. Če si že v Burmi, je obvezno, da se vsaj enkrat  popeljemo z njihovim vlakom. Ko se voziš skupaj z njimi, razmišljaš, v kakšni potrošniški družbi pravzaprav mi živimo, pa kljub dosti slabšim materialnim pogojem začutiš, da so ti ljudje dosti bolj srečni kot mi in sreča kar sije z njihovih nasmejanih  obrazov. Vožnja iz Hsipow do Mandalya je tako pravšnje doživetje. Za konec poti pa še peš iz Kalaw do slovitega jezera Inle, res zanimivo jezero s svojim utripom in ribiči, ki veslajo z eno nogo.

To je samo nekaj glavnih iztočnic o vtisih iz prijazne in zanimive Burme. Upajmo, da se spet kmalu vidimo v AIA – Mladinskem centru, sicer pa na predavanju preko aplikacije Zoom.

Besedilo in foto: Zoran Furman