Čeprav je v svojem nagovoru župnik Anton Potokar spregovoril o besedi, saj je njena moč gromozanska, a je v svojem jedru  nekaj svetega, je izraz duha in nosilka duhovnega. Je beseda tekla tudi o zahvalni nedelji, nedelji, ko lahko rečemo Bogu hvala, saj nam je kljub številnim nesrečam, suši, dežju in toči dal sadove zemlje. Zato je o zahvalni nedelji že v oznanilih zapisal: V Cerkvi na Slovenskem obhajamo zahvalno nedeljo  vsako leto na nedeljo po vseh svetih in letos je to 5. novembra. Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja , vendar ne le za letino  in pridelke, ki nam jih je podarila narava, ampak tudi za druge darove , npr za spoznanje, svobodo, mir v deželi, dom, čas, vero... Zahvala zajema vse naše življenje- vse kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja  in krepi osnovno razsežnost  medsebojnih odnosov in jim daje  novo kvaliteto. Najvišja oblika  zahvale za kristjana je daritev svete maše , kjer se bogu  zahvaljujemo za vse kar nam je podarjeno. Sveta maša je prošnja  in zahvala obenem , zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z svetim bogoslužjem. Vse je dar, dar Boga Najvišjega. Zahvalna nedelja je priložnost, da se Bogu  zahvalimo za vse dobro v tem letu: najprej za življenje in mir, ki sta največji dobrini za človeka, potem za zemljo na kateri smo pridelali letošnje sadove; za delovno mesto;za streho nad glavo in seveda za zdravje. Bodimo Bogu hvaležni  za duhovne voditelje, ki budijo v nas upanje na večno življenje. Obenem smo mu hvaležni za uspeh pri delu in Božje varstvo. Ob koncu svete maše se je zahvalil še sodelavcem v župniji začenši pri pevcih, organistih, ministrantih, članih ŽPS, krasilcih, čistilcih in vseh, ki po svojih močeh skrbijo za duhovni utrip župnije svetega Tomaža v Krašnji. Ob tem ne pozabimo kako pomembne so v našem življenju tri besede prosim, hvala in oprosti, ki jih lahko izrečemo večkrat ne samo na zahvalno nedeljo.