Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Lukovica
DANES
8°C
4°C
JUTRI
9°C
3°C
Oceni objavo

Za koliko bodo otroci in mladostniki zmanjšali količino zavržene hrane v letošnjem letu?

PROJEKT HRANA NI ZA TJAVENDAN

28. september 2020 – Ob Mednarodnem dnevu ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani Ekošola in Lidl Slovenija napovedujeta že sedmo edicijo projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga bosta s slovenskimi vrtci ter osnovnimi in srednjimi šolami pričela izvajati v novembru. Partnerja v okviru projekta od leta 2015 ozaveščata o količini zavržene hrane ter skupaj z mentorji iščeta ideje in orodja za reševanje problematike v slovenskih vrtcih, šolah in gospodinjstvih. V lanskem šolskem letu se je v projekt vključilo več kot 5000 otrok in 370 mentorjev iz 94 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, skupaj pa so v povprečju za 35 odstotkov zmanjšali količino zavržene hrane. Snovalci projekta tudi predlagajo, da 24. april postane Slovenski dan brez zavržene hrane.

 

Letos bomo prvič obeležili Mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani, ki stremi k ozaveščanju o tem pomembnem izzivu in iskanju rešitev na vseh ravneh. Največji delež zavržene hrane, kar 52 odstotkov, nastane v gospodinjstvih, zato program Ekošola in Lidl Slovenija s projektom Hrana ni za tjavendan o problematiki zavržene hrane že več let izobražujeta otroke in mladostnike. Ti preko projekta spoznajo področje, hkrati pa z novo pridobljenim znanjem in ustvarjalnostjo spodbujajo odrasle k odgovornejšemu ravnanju s hrano.

Projekt, v katerem sodelujejo izobraževalne ustanove po Sloveniji, je poleg ozaveščanja in izobraževanja o zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne in zavržene hrane, namenjen tudi spodbudi praktične uporabe in shranjevanja neporabljenih živil. Lani je v projektu sodelovalo 5000 otrok in 370 mentorjev iz 94 izobraževalnih ustanov, v povprečju pa so za kar 35 odstotkov zmanjšali količino zavržene hrane. »Projekt Hrana ni za tjavendan je ena bolj priljubljenih aktivnosti med izobraževalnimi ustanovami, vključenimi v program Ekošola. Verjamemo, da s spodbujanjem najmlajših k odgovornemu odnosu do hrane tlakujemo trdne temelje za prihodnost. Veseli nas, da je od sedaj naprej področje še bolj izpostavljeno na mednarodni ravni, sami pa bomo delček k ozaveščanju splošne javnosti prispevali s Slovenskim dnevom brez zavržene hrane, ki se bo prvič odvil 24. aprila prihodnje leto,« napovedujejo v programu Ekošola. Ekošola in Lidl Slovenija si želita, da bi o zmanjševanju zavržene hrane razmišljali vsak dan, ne le ob dnevih ozaveščanja o tej tematiki.

 

S prakso do znanja

Projekt Hrana ni za tjavendan bo potekal od novembra do junija 2021, sodelujoče ustanove pa bodo preko različnih orodij spoznavale in se aktivno vključevale v problematiko zavržene hrane. Najmlajše bosta o pravilnem ravnanju s hrano poučila simpatična lika gospa Kuhla in gospod Polentnik, v projekt pa bodo vključeni tudi družinski člani učencev in vrtičkarjev, saj bodo skupaj z njimi izpolnjevali Kuhlin družinski dnevnik zavržene hrane, kar je lahko dobra priložnost za pogovor o zavrženi hrani v domačem gospodinjstvu. V okviru projekta bosta organizatorja izvedla tudi Malo akademijo Hrana ni za tjavendan za mentorje, ki bo namenjena predstavitvi dobrih praks na šolah, nasvetom o implementaciji projekta in organizaciji prehrane v izobraževalnih ustanovah.

 

Pomemben del projekta, kot že več let, ostaja natečaj Reciklirana kuharija, rezultat česar je priročna kuharska knjižica z recepti Reciklirana kuharija – zbrani okusni zmagovalni recepti natečaja, ki so nastali s ponovno uporabo živil in otroško domišljijo. Knjižice iz preteklih let so na voljo na spletni strani Ustvarimo boljši svet.

 

Lidl Slovenija se aktivno vključuje v reševanje problematike zavržene hrane
Kot eden izmed večjih ponudnikov živilskih izdelkov v Sloveniji, je tudi Lidl Slovenija del problematike zavržene hrane, zato so se v podjetju odločili, da področje aktivno nagovorijo»Problematiko zavržene hrane smo v podjetju že pred leti pričeli sistemsko naslavljati s ciljem vzpostaviti učinkovite procese, s katerimi bi zmanjšali potencialne količine zavržene hrane. Optimiziranimi procesi naročanja in nadzora nad količinami prehranskih izdelkov v skladišču in trgovini so del vsakdanjega poslovanja. Pristopili smo tudi k projektu Donirana hrana Zveze Lions Slovenija in zdaj že iz več kot 20 Lidlovih trgovin po Sloveniji potekajo prevzemi izdelkov pred iztekom roka trajanja za donacijo ljudem v socialni stiski. Obenem pa želimo prevzeti tudi vlogo spodbujevalca razmisleka o spoštovanju hrane in s tem zmanjšanju zavržene hrane na vseh ravneh. Verjamemo, da je tudi to pot do boljšega sveta,« je povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.

 

Več informacij:

Lidl Slovenija d.o.o. k.d., Tina Cipot, Korporativno komuniciranje; tina.cipot@lidl.si; pr@lidl.si

Društvo DOVES - FEE SLOVENIA, program Ekošola, Gregor Cerar, nacionalni koordinator, gregor.cerar@ekosola.si

 

Dokumenti, priloge: 

Hrana ni za tjavendan

Oglejte si tudi