Da je festival čebelarske pesmi priljubljen med zbori in skupinami priča podatek, da se jih iz leta v leto udeležuje vse več in, da so letos bili z nami tudi pevci iz zamejstva. V petek, 17. oktobra, je namreč potekal že 9. festival čebelarske pesmi, ki ga z veseljem gostijo na Čebelarski zvezi Slovenije, prav tam, kjer se piše zgodba o čebelah, ljudeh in ljubezni do narave.

V Sloveniji imamo pregovor, ki pravi: "Kjer ni čebel, tam ni cvetja, kjer ni petja, tam ni veselja" in ta večer imamo oboje – čebele v duhu in pesem v srcu. Slovensko čebelarstvo ni le poklic, ali hobi – je način življenja. Je kulturna dediščina, ki se prenaša iz roda v rod, tako kot pesem. In prav pesem danes povezuje čebelarje, pevce in poslušalce iz različnih koncev Slovenije in sveta. Festival čebelarske pesmi ni tekmovanje, ampak praznik – praznik melodije, skupnosti in hvaležnosti do kranjske čebele, našega ponosa in simbola marljivosti.

Naj nam današnji dan napolni dušo z glasbo in srce s spoštovanjem do narave. Na letošnji festival se je prijavilo kar 15 zborov oz. skupin, ki so nas popeljali v večer Slovenskih pesmi, med njimi tudi pevska skupina iz inozemstva - Avstrijske Koroške. Med številnimi pevci in pevkami so bili na festivalu tudi mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica – kraja, kjer domuje Čebelarska zveza Slovenije, ki s svojo prisotnostjo daje podporo čebelarski kulturi in skupnosti, prof. Tomažu Habetu, skladatelj, dirigent in ambasador slovenske zborovske pesmi in predsednik ČZS ter predsednik Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč. Slednji je v nagovoru zbranim povedal, da je bil pri čebelarjih na Hrvaškem, se ustavil v Ivančni Gorici in nato pohitel, da ne bi zamudil festivala. Omenil je še priznanje, ki ga je letos prejel na občinskem prazniku občine Lukovice za razvoj občine ter omenil, da lahko dobro zgodbo gradimo le skupaj ter, da Čebelarski center ni namenjen le čebelarjem in čebelarkam, ampak je za vse. Čebela je simbol naše države in zlata čebela, ki jo bodo prejeli zbori in skupine na koncu festivala pomeni vstopnico na jubilejni 10. festival čebelarske pesmi. Obenem se je spomnil tudi podpredsednika Marka Alaufa ter mu zaželel hitrega okrevanja. Seveda ni pozabil omeniti niti tega, da je pomemben tudi drugi del festivala, druženje v prostorih gostišča Čebelica, kjer ste in boste tudi tokrat še kakšno zapeli.

V večer prijetnih glasov in melodij nas je najprej ponesel Ženski pevski zbor Večernica, DU Ajdovščina. S svojo nežnostjo in preprostostjo so nas popeljale v svet ženske srčne melodije, saj tam kjer žena poje, tam dom živi. Zapele so nam Mi smo pomlad, Čebel medo in Čakal te bom pod vodstvom zborovodja Mirana Rustja. Domači Komorni moški zbor Čebelarske zveze Slovenije je v letošnjem letu praznoval 10. obletnico delovanja in ob tej priložnosti izdal tudi zbornik. Tokrat so nam zapeli Poljanski Čebelar, Pravi dom s solo petjem Lojzeta Pečka in spremljava na harmoniki Boris Razboršek. Za pesem Ajda na polju se jim je pridružila vokalna skupina Tonika, ob spremljavi na harmoniki Borisa Razborška z zborovodkinjo Jasno Ferme. Na festivalu se nam je prvič predstavila Vokalna skupina Tonika, ki jo sestavljajo izključno učiteljice in tukaj se natančnost sreča s strastjo. Njihovo petje ni le ubrano – je čista energija, ki napolni prostor, kajti, kjer je ton pravi, se srce ne zmoti. Zapele so Tebi Slovenija in Če bi jaz bila fčelica, spremljava na harmoniki Boris Razboršek in pod vodstvom zborovodje Jasne Ferme. Mešani pevski zbor Lipnica Kamna Gorica Iz Kamne Gorice, kjer teče reka Lipnica, poje z ljubeznijo do doma in ljudi. Kjer teče pesem kot voda, tam raste prijateljstvo pod vodstvom zborovodkinje in spremljave na klavirju Slavice Magdič so nam zapeli: Mrzel veter, Čebela in Glasba bo živela. Moški pevski zbor Janko Kersnik Brdo - zbor, ki nosi ime velikega slovenskega pisatelja. Predstavili so se s pesmimi: Kam, Nekoč v starih časih in Pred ulnjakom. Dirigiral je Marko Juteršek. Kvartet Dobniško jezero iz Loč, izpod skrivnostnih gozdov in ob bregovih Dobniškega jezera zveni pesem, ki združuje štiri glasove v eno melodijo. Kvartet Dobniško jezero iz Loč je dokaz, da je manj včasih več, saj ko štirje zapojejo kot eden, narava prisluhne. V duhu ohranjanja slovenskega imenskega izročila in kulturne dediščine so si nadeli ime Kvartet Dobniško Jezero po drugem jezeru v trški Občini Bekštanj, ki leži ob vznožju Jepe. (Avstrijska Koroška) Zapeli so: Letela je čebelica, Mi smo mi, smo pr Dravc doma in Rož, Podjuna, Zila, ter ssvojim petjem navdušili zbrane v dvorani. Ljudske pevke Predice, DU Kamnik, prihajajo izpod kamniških Alp in s petjem predejo zgodbe naših babic in prababic. Vsaka njihova pesem je kot nit, ki povezuje preteklost s sedanjostjo. Prisluhnili smo  izviru ljudske duše, pod vodstvom Angelce Jagodic so zapele: Hvala vam čebelice in Dekle je zajemalo vodo. Ženski pevski zbor Soča – KD Slavec Solkan v pesmi prenaša duh Goriške. Njihove melodije so kot biseri, rojeni v srcu narave. Kjer poje Soča, tam dehti slovenska pesem, pod vodstvom zborovodje Mirana Rustja so nam zapeli: Kadar gremo skoz dolino, Veselja dom in Kaj je ljubezen. Arclinski fantje z Ano Pogladič na citre so spletli pesem, ki diši po travnikih, gozdu in medu. In z njimi smo se veselili tudi mi ob pesmih: Pod Triglavom smo rojeni, Star čebelnjak in Tu smo doma. Moški pevski zbor Triglav Duplje - izpod mogočnega Triglava prihaja pesem, ki nosi moč gora in tišino dolin. Moški pevski zbor Triglav Duplje nas je popeljal tja, kjer zveni glas tradicije in ponosa. Kjer pojejo moški z gora, tam še odmeva pogum prednikov. Zbor vodi Dejan Harakovič, zapeli so nam Poljanskega čebelarji, Čez zelene trate in Čebelarja ob spremljavi harmonike Vojka Marčuna. Mešani pevski zbor Žbela -i z krajev, kjer se srečata srčnost in ubrano petje, prihaja zbor, ki združuje glasove v harmonično celoto. Mešani pevski zbor Žbela nam je pričaral glasbeno zgodbo preteklosti in sedanjosti, saj ko moški in ženske pojejo skupaj, srce zveni v sozvočju. Pod vodstvom Vesne Fabjan Bremec in ob klavirski spremljavi Sindije Šeško so nam zapeli pesmi: Dobro večer, Letela je čebelica in Tam kjer sem doma. Mešani vokalni kvartet Shalom - štirje glasovi, štiri barve, en zvok – Shalom pomeni mir, in njihovo petje ga prinaša. Naj melodija njihove harmonije doseže vsako srce v dvorani, saj kjer glasba govori, besede utihnejo. Naj govori pesem pod vodstvom zborovodje Aleša Kolška s pesmimi: Lipa, Pomlad na deželi in V gozdni samoti. KD ŽPZ Stane Habe Domžale, poimenovan po mojstru zborovske pesmi, Stanetu Habetu, pevke s ponosom ohranjajo izročilo slovenske zborovske dediščine. Njihova predanost je kot delo čebel – skromno, natančno, a neprecenljivo. Zapele so nam Ej, čebele, O čudovito je jutro in Tam kjer murke cveto pod vodstvom zborovodkinje Andreje Poljanec. Na klavirju jih je spremljal maestro Tomaž Habe. Mešani pevski zbor Ulka Ankaran prihaja iz juga Primorske, iz sončnega Ankarana, prihaja pesem, ki diši po morju in soli in nam postreže z edinstveno mešanico glasov in čustev. Pod vodstvom zborovodja Mirana Zadnika in sintesajzerja so zadonele pesmi: Vse najlepše cvetke, Vse je tiho tiho in Pomlad na deželi. Aplavz za izvedbo njihove pesmi o Šavrinkah tudi zaradi preobleke in modernejšega pristopa. Moški pevski zbor Šmarje Sap - iz Šmarje Sap prihaja kot zadnji in njihovi glasovi dišijo po domačnosti, pristnosti in ljubezni do pesmi in nas spomni, kako lepo je, ko ljudje pojejo iz srca. Zapeli so nam Pred ulnjakom in Nocoj je pa en lep večer.

Ta večer smo skupaj spletli čebelarski venec pesmi, slišali smo zborovsko bogastvo, ljudsko izročilo in srčne melodije. Vsak ton, ki je zazvenel danes, naj postane opomnik, da moramo čebele varovati, tradicionalno znanje ohranjati, mlade spodbujati in pesem negovati. Občutili in slišali smo da zbirka Glasbene čebelice, pod avtorstvom prof. Tomaža Habeta še kako živi. Sledila je podelitev priznaj in zahval zborom in skupinam. Se vidimo naslednje leto, na 10. festivalu čebelarske pesmi! Sicer pa še nikoli nismo odšli domov, da ne bi še ene ali dveh zapeli skupaj.

DJD