Sobota, dan pred dnevom žena, je bila kot nalašč za prijeten kulturni večer. Mnogi so svoje drage ali mame popeljali v Društveni dom v Krašnji, kjer smo preživeli skoraj dve uri smeha ob gledališki komediji Vaja zbora avtorja Vinka Möderndorferja.

Na povabilo KUD Fran Maselj Podlimbarski so tokrat nastopili igralci Kulturnega društva Groblje. Komedija je bila v Krašnji sicer uprizorjena že pred leti v izvedbi domače igralske skupine, zato je bilo zanimivo videti novo postavitev, ki jo je režiral Drago Plevel. Zgodba se vrti okoli vaškega zbora, ki po skrivnostnem odhodu prejšnjega zborovodje dobi novega – mladega in ambicioznega Petra (Franci Kovač). Župan Matjaž Repnik ga hitro prepriča, da prevzame zbor, mu uredi stanovanje in zagotovi nekaj finančne podpore. Stanovanje dobi pri podjetniku Erženu (Franc Jerič), ki živi s svojo mlado ženo Helenco (Neža Gorše). Čeprav zbor ni ravno velik, ima nekaj zvestih članov in podpornikov. Med njimi so Anica (Maja Gorenc), Ela (Mojca Homar), Silvestra (Silva Demšar), Vladka (Marija Blatnik), ga. Kert (Magda Pavli), Dragica (Marta Vahtar), Žika Crnogorac (Drago Plevel) in Jože Peršin – Joki (Grega Jurkovič). Njihove vsakdanje težave, zapleti in medsebojni odnosi sprožajo številne komične situacije in salve smeha med gledalci. Župan si zamisli, da bo zbor nastopil že na proslavi pred kulturnim praznikom, na katero naj bi prišel celo predsednik. Ker naj bi imel predsednik rad pse, pripravijo še pasjo razstavo. Vaje potekajo v Antonovem domu, nekdanjem delu župnišča, kjer ima zbor tudi podporo župnika. Tik pred nastopom pa pride do zapleta – podjetnik Eržen izve, da je njegova žena Helenca noseča z zborovodjem Petrom, kar povzroči dramatičen, a hkrati komičen preobrat, pospremljen tudi s streljanjem za katerega župan zbranim razloži, da gre za star običaj lovcev, da pred praznikom streljajo v zrak. Kljub zapletom se na koncu vse srečno razplete, zbor pa vendarle zapoje znano pesem Nobody knows the trouble I've seen in sicer kar  pod taktirko župana. Predstava je občinstvo navdušila in dokazala, da je dobra komedija vedno dobrodošla – takšna, ki bi si jo brez težav ogledali še enkrat