Velikonočno tridnevje je izraz, ki opisuje zadnje tri dni pred praznikom velike noči in je obenem priprava na  največji krščanski praznik veliko noč. Velikonočno tridnevje sestavljajo: veliki četrtek zvečer, ki je posvečen spominu na zadnjo večerjo, veliki petek, ki je posvečen spominu na Jezusovo križanje in smrt, velika sobota, ki je posvečena čaščenju Jezusa v Božjem grobu in velika noč, ki je posvečena spominu na Jezusovo vstajenje. Z velikonočnim tridnevjem se končujeta veliki teden (zadnji teden pred veliko nočjo) in postni čas (obdobje od pepelnice do velike noči). In tako na veliki četrtek pri dopoldanski sveti maši škof posveti obredna olja: krstno olje, bolniško olje in sveto krizmo. Ta olja se pozneje med letom uporabljajo pri podeljevanju zakramentov krsta, birme, bolniškega maziljenja in duhovniškega posvečenja. Glavno vsebino izraža večerna sveta maša, ki je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo. Ob ustreznem evangelskem odlomku se kristjani spominjamo, da je Jezus v četrtek, preden je bil izdan, večerjal s svojimi učenci. Pri tej večerji je ustanovil zakrament evharistije in duhovniškega posvečenja, ter učence pozval, naj se ljubijo med seboj. V mašo je lahko vključen tudi obred umivanja nog v spomin na čas zadnje večerje, ko je Jezus umival noge apostolom s čimer je simbolično prikazal, da je služabnik ljudem. Na veliki  petek se  v večini krščanskih cerkva ne obhaja sveta maša,  na ta dan je samo besedno bogoslužje brez evharistične daritve. Velik del besednega bogoslužja zavzemajo slovesne prošnje in čaščenje križa. Če prva dva dneva minevata v tišini in premišljevanju je na veliko soboto že bolj živahno. Dan se začne z blagoslovi ognja in vode, se nadaljuje z molitvami pred Božjim grobom, ter blagoslovom velikonočnih jedi po vaseh župnije Krašnja. Zvečer se prične z  prižiganjem Velikonočne sveče kajti, kjer gori ogenj, simbol Kristusa, je on med nami , saj pravi  "Jaz sem prava luč." Nato se zasliši  trikratni vzklik »Kristusova luč« , po vseh branjih in petju sledijo  še litanije vseh svetnikov ter blagoslov vode, ki se bo uporabljala za krščevanje. Vanjo  duhovnik potopi velikonočno svečo, podobo Kristusa, ki je svojim krstom posvetil vodo v Jordanu, ter obnovimo  izpoved krstnih obljub.  Sveta maša se nato nadaljuje kot običajno z Evharističnim bogoslužjem. Jutro velikonočne  nedelje se prične z  vstajenjsko  procesijo s kipom vstalega Zveličarja po Krašnji in nadaljuje z slovesno sveto mašo. Med njo nam je župnik Anton Potokar  spregovoril o bogatih obredih polnih znamenj in simbolov, ki kristjanom povedo veliko. Na praznik pa zadoni trikratna pesem Aleluja, , ki jo je treba doživeti in začutiti v globini srca in duše, ki jo podkrepi pesem, zvonjenje in zadonijo v vsej slovesnosti orgle. Velika noč nam pričuje, da je Božja ljubezen resničnost, ki je pričujoča na zemlji.  Svoj nagovor je zaključil z besedami  Benjamina Franklina, ki je umrl leta 1790  in je dal pred smrtjo vklesati  na nagrobno ploščo tale napis: Tukaj leži telo Benjamina Franklina , kakor ostanki stare knjige pri kateri so izgubljene nekatere strani, toda ta knjiga se ni izgubila, knjiga bo prihodnjič izšla v mnogo lepši izdaji. Obenem nam je  zaželel naj bi knjige našega življenja v večnosti izšle v mnogo lepši izdaji kakor so sedaj, ter  blagoslovljeno in veselo veliko noč.