V največje romarsko središče sosednje Avstrije Mariazell smo tokrat poromali tudi romarji iz Brda in Krašnje skupaj z župnijo Ljubljana Polje in Zadobrova. Svetišče , ki so ga  preimenovali v »Magna Mater Austriale«, kar pomeni »Velika Mati Avstrije« je bil cilj adventnega romanja, ki smo ga pričeli na megleno soboto 10. decembra z  Bogom v priporočilo in v zahvalo, da nam je nameni čudovit dan. Kajti še preden smo od vodičke iz turistične agencije Gaia plus izvedeli kam, kje in kako bomo romali, no kam smo vedeli, smo se posvetili molitvi in se priporočili tudi svetemu Krištofu za varno vožnjo. Naš prvi postanek, če izvzamem tistega na naši strani za kavico je bil v majhnem mestecu Bruck an der Mur (Bruck na Muri), ki se ponaša z cerkvijo svetega Rupreta v dokumentih prvič omenjeno davnega 1195 leta. Temu svetniku je posvečeno mnogo cerkva na Solnograškem, kajti to je bil škof, ki je v sedmem stoletju ustanovil škofijo v Salzburgu. Poleg te je v mestu še  cerkev Mariä Geburt  po naše  Marijinega rojstva   zgrajena okoli 1272 leta z poznogotskim korom in težkimi kovanimi vrati iz začetka 16 stoletja. Nekdanja frančiškanska cerkev je bila zgrajena med leti 1272 in 1295 zaprta 1782. Na osrednjem trgu se nahaja gotska mestna hiša, palača grajena med leti 1495 -1505. Najdemo tudi ostanke gradu Landskron, ki je porušen 1792 leta in je prvič zapisan v leti 1265 pod imenom Castrum prukke. Ob tem ne moremo mimo Marijinega znamenja, ki je zelo podobno našemu v Lukovici z nekaj dodatnimi kipi okoli njega. Še sprehod skozi živahno tržnico sredi velikega mestnega trga, kjer kmetje prodajajo vse kar pridelajo doma. Na drugem delu trga med tem potekajo številne delavnice in ker ne gre brez stojnic z domačimi dobrotami v tekočem in trdem stanju smo skočili še na en kozarec dobrega čaja.  Že nas pot vodi po lepi a ozki cesti do Mariazella, ki ga Slovenci imenujemo Marijino Celje in leži v prelepi pokrajini zgornje Štajerske, sredi pašnikov in gozdov, imamo še toliko časa, da si  pred sveto mašo ogledamo  romarsko cerkev z znanim Marijinim kipom. Čeprav je bil glavni mašnik Janez Bernot je tokrat nagovor prepustil duhovnemu pomočniku Jožefu Drolcu, ki se je v svojem nagovoru uprl na besede Franceta Prešerna, ki  je imel o romarjih marsikaj za povedat: Tudi slednje besede so Prešernove: Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje, Al tje, kjer svet' Antón Jezusa varje, Trsat obiše, al svete Lušarje Enkrát v življenji, al Marijno Celje.V podobah gledat hrepeni veselje Življenja rajskega. Sled sence zarje Unstranske glorje, vtisnjeni v oltarje Ljubezni verne ohladi mu želje.Ah, tak podobo gledat me device,Nebeške nje lepote senco, sanje Goljufne, v kterih komej sled resnice,Ukaz želj vleče v tvoje domovanje; Srce obupa manj moré pušíce,Ur krajši tek, tam milši prs zdihvánje. Obenem nam je razložil namen romanj, da odložimo skrbi in probleme in Marijo prosimo, da  bomo v adventnih dneh pripravili srca za Gospodov prihod.  Poleg Janeza Bernota in Jožefa Drolca sta pred oltar stopila še Andrej Svete duhovni pomočnik v župniji Domžale  in  Boris Žerovnik župnik župnije Ljubljana Zadobrova. Po sveti maši je ostalo še veliko prostega časa, tako  za ogled tukajšnjih znamenitosti kot so mehanske jaslice, zakladnica in tudi čas za molitev pred Marijinim kipom. Seveda nismo mogli mimo številnih stojnic in ogleda tovarne likerjev Caj Arzberger, kjer že več kot 130 let izdelujejo zeliščne likerje. Malce smo osvežili še zgodovinski del osrednjega avstrijskega romarskega središča Mariazell, ki v listinah prvič omenjeno leta 1157. Napis nad glavnim portalom pa kaže, da so romansko kapelo začeli zidati leta 1200. Leta 1330 je bila cerkev, posvečena Naši ljubi Gospe, že priznano romarsko središče, upravljali so ga iz Salzburga. Leta 1344 je romarski kraj dobil trške pravice. V kroniki iz leta 1400 že beremo, da so v Mariazell romali iz Bavarske, Francije, Italije, Hrvaške, Poljske, Nemčije in Švice, predvsem pa iz Avstrije in Madžarske. V času protireformacije je romarski kraj doživel razcvet. Mariazell je postal nacionalno svetišče. Habsburžani so z njim tesno povezali svojo osebno zgodovino, Mariji pa so posvetili tudi vso deželo in ljudstvo. Sem so romali plemiči, meščani in kmečko prebivalstvo. K Mariji so prihajali prosit pomoči ob stiskah, težavah, se priporočat za zdravje in dobro letino. Gotsko nadgrajena cerkev ni več zadostila potrebam vseh vernikov, zato je bila v baroku spet razširjena, prepoznavno baročno podobo nosi še danes. Cerkev je, kot rečeno, posvečena Naši ljubi Gospe, njena milostna podoba pa je na posrebrenem baročnem oltarju. Kip Milostne Matere Božje je ohranjen iz prvotne romanske kapele. Je iz lipovega lesa in zato potemnjen. Nekdaj so imeli navado, da kip preoblačijo skladno z liturgičnim časom, ta navada se je ohranila do danes. V baziliki je vrsta stranskih kapel: Ladislavova, Leopoldova, Katarinina, Štefanova, Jakobova, Antonova, Egidijeva, Barbarina, Benediktova, Mihaelova in kapeli Svete družine ter Svete Trojice. Poleg tega cerkev hrani bogato zakladnico, saj so v njej shranjene mnoge umetnine in dragocenosti, ki so jih kot svoj dar prinašali plemiči, kralji in cesarji. Habsburžani so svoje poroke praviloma sklepali v Mariazellu. Zadnje tako slavje je bilo leta 2001, ko sta praznovala zlato obletnico poroke Otto in Regina von Habsburg. Danes spada Mariazell v graško nadškofijo. Vsako leto obišče baziliko milijon romarjev. Obisk iz dežel nekdanjega vzhodnega bloka se je po padcu berlinskega zidu povečal. Mariazzell je ohranil pomembno povezovalno vlogo med različnimi narodi in kulturami. Povezujeta nas vera v Jezusa Kristusa in večstoletno sobivanje na srednjeevropskem prostoru. Prišel je čas slovesa in odpravili smo se proti domu,  med potjo se še telesno okrepčali v gostišču že na naši strani in se nato med pogovorom, kaj smo tokrat odnesli z romanja počasi vrnili domov.