Tudi letos smo se po pustu z postom pripravljali na veliko noč, a ne le z odrekanjem pri mesu, temveč tudi z za nekatere kar zahtevnimi odpovedmi. Številčni so se namreč pridružili vse Slovenski akciji 40 dni brez alkohola, ki jo pripravlja Karitas z Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa in zavodom Med.Over.Net. Mnogi so v teh dneh premišljevanja vzeli v roke Sveto pismo,ali kakšno drugo branje in se tako pripravljali na praznike. Seveda nismo pozabili niti na obisk križevih potov, ki so tokrat ob nedeljah potekali kar doma zaradi neugodnega vremena. In prišla je cvetna nedelja v kateri je velika sporočilna moč in spomina na Jezusov slovesen prihod v Jeruzalem. Počasi a vztrajno prihajajo na plano stari običaji izdelave butarc in tako je blagoslov zelenja in sprevod v cerkev tudi prava paša za oči, kaj vse zmore narediti človek. Velikonočno tridnevje z torej zadnje tri dni pred praznikom velike noči sestavljajo: veliki četrtek zvečer, ki je posvečen spominu na zadnjo večerjo, veliki petek, ki je posvečen spominu na Jezusovo križanje in smrt, velika sobota, ki je posvečena čaščenju Jezusa v Božjem grobu in velika noč, ki je posvečena spominu na Jezusovo vstajenje. Na veliki četrtek se duhovniki zberejo ob svojem škofu, ki pri sveti maši posveti obredna olja: krstno olje, bolniško olje in sveto krizmo. Pri večerni sveti maši obhajamo spomin na Jezusovo zadnjo večerjo- ustanovitvi zakramenta evharistije in duhovniškega posvečenja. V marsikateri cerkvi v mašo vključen tudi obred umivanja nog v spomin na čas zadnje večerje, ko je Jezus umival noge apostolom s čimer je simbolično prikazal, da je služabnik ljudem. Na veliki petek se v večini krščanskih cerkva ne obhaja sveta maša, na ta dan je samo besedno bogoslužje brez evharistične daritve saj velik del besednega bogoslužja zavzemajo slovesne prošnje in čaščenje križa. Če prva dva dneva minevata v tišini in premišljevanju je na veliko soboto že bolj živahno. Tudi letos se je sobota pričela z blagoslovom ognja in vode, se nadaljevala z molitvami pred Božjim grobom, ter blagoslovom velikonočnih jedi po vaseh župnije Krašnja. Zvečer pa je sledilo slavje luči z prižiganjem Velikonočne sveče kajti, kjer gori ogenj, simbol Kristusa, je on med nami , saj pravi "Jaz sem prava luč." Nato se zasliši trikratni vzklik »Kristusova luč« , po vseh branjih in petju sledijo še litanije vseh svetnikov ter blagoslov vode, ki se bo uporabljala za krščevanje. Vanjo je duhovnik Anton Potokar ob pomoči ministrantov potopil velikonočno svečo, podobo Kristusa, ki je svojim krstom posvetil vodo v Jordanu. Ta večer obnovimo tudi krstne obljube. Sveta maša se nato nadaljuje kot običajno z Evharističnim bogoslužjem. Jutro velikonočne nedelje se je tokrat pričelo z vstajenjsko procesijo s kipom vstalega Zveličarja po Krašnji in nadaljevalo z slovesno sveto mašo. Seveda nismo pozabili niti na veselo Alellujo, ki so jo tokrat zapeli pevci in pevke mešanega cerkvenega zbora, ki jih je na orgle spremlja Lojze Pezdirc. In kaj nam je tokrat na srce med nagovorom položil župnik Anton Potokar. Velika noč Jezusovo vstajenje ni delo narave, ni uspeh znanosti, tehnike, niti medicine , niti čarovnikov, ampak veliko Božje delo. Spregovoril nam je še o križu, ter o kamnu, ki je bil odvaljen . obenem nam je zaželel naj bomo z nasmehom na ustih , s prijazno besedo in dobrimi dejanji priče tega veličastnega jutra in se veselimo z Vstalim, kajti On je pot, resnica in življenje. In čeravno je blagoslovljene praznike zaželel že pri blagoslovu jedi je tudi tokrat zaželel vsem blagoslovljene praznike in obenem vprašal kdo je razbil steklo na oknu v cerkvi. Sledil je šum in spogledovanje po cerkvi in iskanje krivca, a ga je župnik takoj našel 1. april je, je še dejal in tako smo dan začeli z nasmehom , kajti nekdo nas je lepo presenetil . A šala vseeno ni bila tako huda kakor tista z gasilci in mu nihče ni zameril prej veseli smo bili, da se zna tudi župnik malce pošaliti na ta dan.
Oceni objavo