V občini Lukovica, natančneje v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika, je v četrtek, 12. februarja, potekalo predavanje Novosti zbirne vloge 2026, torej subvencije za območje KKS Domžale in KKS Kamnik, ki je imelo štiri dele in so ga pripravili KGZS-Zavod Ljubljana in KKS Domžale v sodelovanju z Občino Lukovica.
Najprej je zbrane nagovorila terenska kmetijska svetovalka iz izpostave kmetijske svetovalne službe Domžale Pavla Pirnat, ki je spregovorila o novostih zbirnih vlog za letošnje leto, katerih je kar nekaj, predvsem kar se tiče datumov oddaje vlog. Sicer so novosti tudi s prenosom kmetije, če nosilec kmetije umre in ga nekdo nasledi. Spremenil se je tudi datum za zadnjo obdelavo zemljišča. Ob vsem povedanem in še mnogih drugih novostih je moja ugotovitev, da mora kmet, poleg rednega dela, obvladati tudi računalnik in številne programe, da lahko zadosti papirologiji, kot so na primer elektronsko vročanje odločb in drugih dokumentov ter prijava sprememb.
Poudariti moram, kar je bilo na tokratnem predavanju večkrat izpostavljeno, da so na voljo tudi posebni listki z naslovi in telefonskimi številkami tako za Domžale kot Kamnik, na katere naslove in telefone se lahko kmetje naročijo pri svetovalcu in skupaj rešijo težave oziroma izpolnijo vloge, le pravi čas morajo poskrbeti za to.
Barbara Kržišnik je spregovorila o rezultatih kontrol, o tem, da se na napakah učimo, a nas žal to vse prevečkrat lahko drago stane. Kontrol je več, tako administrativne, kot upravni pregledi in terenski ogledi. Zaznane so kršitve pravil pogojenosti, kršitve pravil upravičenosti itd. Seveda so bili podani tudi roki za zbirne vloge, kjer žal ni zamudnega roka in jih kmetje oddajo v programu Sopotnik, za pomoč pri prijavi se obrnejo na svojega kmetijskega svetovalca, vendar še enkrat poudarjam, s predhodnim naročilom, naj si bo po telefonu ali elektronski pošti.
Jasmina Slatnar specialistka za živinorejo in prehrano domačih živali je spregovorila o reji govedi v luči novih izzivov. Tu je bilo predvsem govora o podnebnih spremembah in boleznih ter o vročinskih stresih pri živalih, ki negativno vplivajo tako na rast kot na razmnoževanje. Nekaj besed je namenila tudi biovarnosti, ki jo sicer kmetje poznajo, a jo največkrat dajo malo na stran. Naj si bo to zunanja ali notranja biovarnost, zajema preprečevanje vnosa povzročiteljev na kmetijo, to je zunanja, notranja pa preprečevanje širjenja povzročiteljev znotraj kmetije. Seveda je ob tem tekla beseda tudi o zmanjševanju tveganja predvsem pri nakupu ter o karanteni. Kar nekaj časa je namenila, poleg zračenju in hlajenju hlevov, tudi dobrobiti živali in bolezni modrikastega jezika, tako o tem katera cepiva so potrjena za leto 2026, kot o pogojih in učinki le teh. Cepljenje je ključno za zdravje naših živali, ker jih varuje in ohranja avtohtone in tradicionalne pasme, obenem pa je navedla tudi kazenske določbe, ki kmeta, če se ne drži pravil, udari po žepu in to ne malo. Sicer je spregovorila tudi o prenašalcu bolezni, o mušici iz rodu Culicoides; krvosesne mušice so glavni vektorji oziroma prenašalci virusnih bolezni, najbolj znane med njimi so bolezen modrikastega jezika, ki ga povzročajo majhne hemofagne žuželke, ki se rade zadržujejo in razmnožujejo na številnih pol vodnih območjih. Za razmnoževanje jim je, kakor komarjem, dovolj že malo vode, ki je lahko v drevesnih luknjah.
Matej Lončar iz KGZS Zavod Ljubljana je spregovoril o reji drobnice v luči novih izzivov in ob tem namenil kar nekaj besed tudi govedorejcem predvsem kar se tiče zagotavljanja krme, paše govedi in drobnice, vzrokih stresa, bolezni in oskrbe živali. Dobra paša pomeni večji prirast in bolj zdravo živino ter posledično tudi več denarja. Zato je kar nekaj časa namenil travni ruši, njeni oskrbi in obnovi. Brez oskrbe z vodo ne gre in tudi tu smo izvedeli nekaj novosti, tudi o vabah za mrčes, ki negativno vpliva na živino. Ni le kuga drobnice težava s katero se spopadajo rejci, tudi ostali paraziti jim delajo težave, kot je na primer želodčni črv. Da bo naša živina zdrava ji dodajamo vitamine in minerale, da bo naša travna ruša bogata in hranljiva skrbimo za njeno oskrbo s preverjanjem pH faktorja zemlje, ki je eden pomembnejših parametrov, katerega moramo poznati, da zagotovimo optimalno rast rastlin. Pri ustreznem pH je vsrkavanje hranil v rastline optimalno, kar vpliva na boljšo in hitrejšo rast rastlin ter večjo odpornost proti škodljivcem. In s tem bolj zdravo živino in verjetno tudi več denarja.
Čeprav v glavnem kmetje skrbijo za kmetijo je bilo opaziti, da kmetice prav nič ne zaostajajo za njimi, saj je bila ženska kvota kar bogata in verjetno so, vsaj kar se dokumentov, prijav in odjav tiče, veliko bolj natančne in dosledne kot kmetje sami.
Tokratno predavanje je KGZ Ljubljana, oddelek za kmetijsko svetovanje Domžale pripravil v sodelovanju z občino Lukovica in to na debeli četrtek in kot se za ta dan spodobi je županja občine Lukovica mag. Olga Vrankar poskrbela, da so udeleženci na ta dan dobili najboljši krof in to ne le v občini ampak širše, torej krof GP Trojane oziroma za starejše pri Konjšku, kjer krofe pečejo že od 1962 leta, da so malo poplahnili krof tudi niso rabili veliko, samo čez cesto so šli in tako uspešno zaključili pedavanje in debeli četrtek. No čisto tako le ni bilo saj je bilo treba zvečer ponovno iti v hlev in živini dati tisto, kar ji sledi, torej večerni obrok hrane le, da je bil na debeli četrtek za njih popolnoma enak kot druge dni.
DJD




