Le zakaj ponovno rineš na sejem v Komendo, je verjetno najpogostejše vprašanje, ki ga mnogim zastavljajo boljše polovice, saj je na vsakem sejmu menda vse enako. A na tokratnem, že 31. Spomladanskem kmetijsko-obrtniškem sejmu v Komendi, zadnji konec tedna v marcu, le ni bilo tako kot jeseni.

Medtem ko so navdušeni ljubitelji smučarskih skokov hiteli v Planico, so ne le kmetje, temveč tudi številni drugi obiskovalci odhajali na sejem v Komendo in si ga zapomnili po številnih novostih – že pri novi prometni ureditvi, ki bo, upajmo, do jeseni dokončno urejena in bo že tako bogatemu dogajanju dodala še nekaj več.

Tokratna razstava je bila namenjena konjem. V šotoru smo si lahko ogledali različne pasme – od najbolj znanih lipicancev do slovenskih avtohtonih pasem, kot sta posavec in slovenski hladnokrvni konj, pa tudi haflingerje ter šetlandske ponije, ki bi jih skoraj lahko imeli kar v dnevni sobi. Ker sam ogled konj ni dovolj za pravo spoznavanje pasem, so večkrat dnevno pripravili tudi predstavitve v klubski maneži, kjer smo izvedeli veliko novega in zanimivega o konjih.

Sledil je sprehod med stojnicami, kjer smo si lahko ogledali vse, kar sejem ponuja. Zavod za gozdove je predstavil varno delo z motorno žago – ne le z namenom učenja, temveč tudi, da bi znali pravilno ukrepati pri delu v gozdu in reševati nepredvidene situacije. Če se nismo naučili nič novega, smo lahko vsaj osvežili znanje.

Na predavanjih smo v soboto prisluhnili temam o psihologiji konja, povezanosti med človekom in konjem ter pozitivnih vplivih konj na naše počutje in zdravje. Predstavili so tudi novosti za konjerejce v digitalni dobi, med drugim projekt Noo DigŽiv.

Med sprehodom od stojnice do stojnice smo spoznavali novosti, nove ljudi ter srečevali stare znance in ob tem srkali nova znanja, kjer koli se je ponudila priložnost. Poleg novih avtomobilskih znamk, ki jih na sejmu najdemo v kotičku, namenjenem jeklenim konjičkom, so bile prisotne tudi že uveljavljene.

Vse bolj priljubljena oblika rekreacije – supanje – je dobila nadgradnjo. Na ogled je bil sup, preoblikovan v zanimivo potovalno sredstvo za dopust ali sproščeno vožnjo po bližnjem, nekoliko globljem potoku, saj bodo topli dnevi kot nalašč za tovrstne podvige.

Rolerje različnih velikosti za mamice, očke in otroke, skupaj z ustrezno zaščitno opremo, smo lahko kupili pri enem izmed ponudnikov. Ogledali smo si tudi delo kovača, pri katerem bi lahko našli podkve za srečo – te pa morajo biti obrnjene navzgor, da sreča ne pade ven.

Alpina je tokrat ponujala obutev za vse priložnosti – od pohodništva do teka – ter nekaj novosti iz svojega programa, in to s sejemskimi popusti ter nasmehom prodajalk. Če je energijo »v škatlicah« ponujala tovarna akumulatorjev TAB, je ponudba sodov italijanskega proizvajalca navdušila ljubitelje vinske kapljice.

Ker pogosto posegamo po manj zdravi prehrani, smo na stojnici ribogojnice Vodomec našli pestro ponudbo ribjih izdelkov. Po okrepčilu z gibanico na stojnici Roto smo se odpravili na ogled traktorjev vseh velikosti, štirikolesnikov, gradbenih strojev ter naprav za obdelavo lesa in drugih materialov.

Svoj prostor so imeli tudi ogrevalni sistemi – od peči na pelete in sekance do klasičnih peči na drva, med katerimi posebej izstopa toplina krušne peči. Za gospodinjstva so bili na voljo mali aparati, sesalci in drugi pripomočki, ki jih je bilo mogoče tudi preizkusiti.

Ker se vsepovsod tudi kaj umaže, nam s čistili na pomoč priskočita Juvi in Kimi. Pri slednjem lahko v njihovi trgovini v Trzinu čistila kupimo ceneje, če jih natočimo v lastno embalažo. Dobro poznani in uveljavljeni proizvajalec kmetijske mehanizacije SIP iz Šempetra v Savinjski dolini je tudi na tokratnem sejmu predstavil številne novosti za male in velike kmetije.

Posebej zanimiva je bila tudi »ulica skušnjav«, kjer so ponujali raznovrstne mesnine, sire, med, suho sadje in druge dobrote – pravi raj za ljubitelje domače hrane.

Sejem ni bil le priložnost za nakup, temveč tudi za izobraževanje. Kmečki glas je predstavil svoje knjižne izdaje, namenjene tako kmetom kot vrtičkarjem, številne šole pa svoje izobraževalne programe.

Na koncu lahko rečemo, da se na sejmu v Komendi najde skoraj vse – od najmanjšega traktorja do največjih strojev, od sadik do rastlinjakov in celo velikonočnih okraskov. In tudi če nismo nič kupili, smo se lahko osvežili s sladoledom, kürtošem ali jagodami ter preživeli prijeten dan, ki med številnimi ponudniki hitro mine.

DJD