Župan Matej Kotnik, direktor Stojan Majdič in Mojca Cerar so v torek, 19. septembra odšli na ljubljanske žale. Ob okrogli stoletnici od smrti Frana Maslja Podlimbarskega so skupaj z gospo Vero Beguš prižgali sveče in položili venec na grob.

Literarno delo
Podlimbarski je sprva pisal pod vplivom Jurčiča in njegovega učenca Andrejčkovega Jožeta. Iz gradiva, ki se mu je nabiralo v notesih, je zasnoval črtice, povesti in novele iz bosanskega in domačega življenja, a priznanja ni doživel. Iz ljubljanskega predmestnega življenja v Kravji dolini, ki ga je dobro poznal, je zajel povest Gorski potoki in v njej realistično, a včasih nekoliko dolgovezno prikazal nekdanjega gimnazijca, ki zaman išče kak posel, zapeljivo čevljarsko ženo in njeno pošteno pastorko. Po časopisnih poročilih in pripovedovanju je napisal Potresno povest (1903), ki slika potresne dni 1895 v Črnem grabnu in Ljubljani. V povesti je precej humorja, sama zgodba pa skromna. Plastični pa sta podobi konjskega mešetarja Črža in kmeta Čajža v povesti Tovariš Damjan (1902). Bivanje na Moravskem pa je Maslju navdihnilo Moravske slike (1904). Po upokojitvi pa je Podlimbarski pisal svobodneje in je odločneje izražal svoje narodno in politično prepričanje. Najobsežnejše in najbolj znano Masljevo delo pa je avtobiografski roman Gospodin Franjo. Delo je zbudilo veliko pozornost in priznanje, saj je izšlo v razburkanih časih po balkanskih vojnah. Oblast je roman zaplenila, pisatelju pa odvzela stotniški čin. Več o Franu Maslju Podlimbarskem si preberite tukaj.