V sredo, 22. Junija 2016 se je pred Osnovno šolo Janka Kersnika na Brdu odvila slovesnost ob 25-letnici slovenske državnosti in 50. Obletnici otvoritve prizidka k stari šoli.
V prijeten večer je že ob prihodu vabila Godba Lukovica vse dokler se sama proslava ni začela ob slovenski himni, za uvod pa so tudi pozdravili učenci z deklamacijo Stoji učilna zidana ob spremljavi klavirja.
Prisotne je pozdravila ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo, dr. Anja Podlesnik Fetih ter v svojem govoru pozdravila vse prisotne, Godbo Lukovica, Klapo Sidro, Plesno šolo Miki, Območno združenje slovenskih časnikov Domžale, nastopajoče in navdušeno publiko. Šola stoji že skoraj dve stoletji. Davnega leta 1837 je bilo izdano prvo dovoljenje za gradnjo šole. Nova šola kot taka je bila odprta leta 1966. V vseh letih so šolo spremljale edine zagotove spremljevalke, spremembe. V teh zahtevnih časih je potreba po kakovostnem izobraževanju še toliko večja in temu OŠ Janka Kersnika sledi.
Drugi slavnostni govornik je bil župan občine Lukovica, g. Matej Kotnik. Za uvod je prebral pesem Toneta Kuntnerja, ki je izdal svojo zbirko ravno ob 25. obletnici naše države, ki je ravno tako govoril o hitrih in večnih spremembah, ki se dogajajo že stoletja. Domovina pa ostaja naša in edina. Ob enem je pozval vse prisotne k višanju kulture branja, k izobešanju zastav ob prihajajočem prazniku in k dejstvu, da smo lahko ponosni na svojo domovino. Čestital je tudi vsem za uspešno delo OŠ, v katero je tudi občina v preteklih letih vložila okoli 900.000 EUR, da bi pripomogla k boljšemu, prijetnejšemu, kvalitetnejšemu procesu izobraževanja in kaljenja bodočih gonilcev naše družbe.
Verjetno najbolj simpatična točka večera je bil ples razigranih učencev drugega razreda in njihovi Špic polki, ki so jo ponosno, z nasmehom, očitnim užitkom odplesali za vse prisotne.
Ga. Stana Stopar, nekdanja učiteljica in ravnateljica OŠ Janka Kersnika je podelila nekaj utrinkov iz njenega življenja, ki je v veliki meri vezano prav na OŠ Janka Kersnika, kamor je tudi sama hodila, kot učenka, potem pa se vrnila kot mlada učiteljica in kasneje postala tudi ravnateljica šole. To je gospa, iz katere veje ljubezen do teh krajev, do te šole, do učencev. Tudi sama je omenila kopico sprememb, ki jih je v svojo dolgoletni karieri doživela, vse od njenih prvih šolskih izkušenj, pa preko učiteljevanja, velikih razredov z 42. učenci, pa vse do kasnejših sprememb in pa pomembnih vseh členov take organizacije, od ravnatelja do hišnika.
Na nenehne spremembe so v skeču opozorili tudi učenci in sicer v hudomušnem prikazu kako je bilo v šoli nekoč, ko ni bilo računalnikov, napovedanih preverjanj znanja, malo številčnih razredov. Vendar neke stvari vedno ostajajo, vedno znova v šole vstopajo otroci kot nepopisan list, se učijo, doživljajo vzpone in padce, zaljubijo, izgradijo v odrasle in se kasneje z nasmehom spominjajo vseh šolskih dogodivščin.
Celotno proslavo sta popestrila tudi člana slovenske plesne reprezentance z dunajskim valčkom in rumbo, Klapa Sidro pa zapolnila ušesa z kvalitetnim petjem.
Proslava je bila dobro obiskana, saj so med proslavo podelili tudi šolska priznanja za visoke uspehe učencev, katero so si zagotovo prišli ogledati ponosni starši.
Proslavi je sledila prisrčna pogostitev v preddverju šole, kjer se je nadaljevalo simpatično druženje, obujalo spomine, klepetalo z učitelji, učenci, nekdanjimi učitelji in nekdanjimi učenci, ter vsemi udeleženci, ki se vedno znova razveselijo prijetnih kulturnih prireditev.
Marjetka Vrbnjak
foto: Rok Majhenič
